Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

J. L. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 407880/2016 z dne 22. 12. 2016 dovolila vpis oblikovanja etažne lastnine za stavbo na naslovu P. 24, S. in sicer na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Krškem I P 225/2012 z dne 18. 11. 2014. Zoper sklep o dovolitvi vpisa je ugovarjala nasprotna udeleženka A. V. in zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zavrnila.

V pritožbi zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice A. V. navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Obrazložitev je sama s seboj v nasprotju in v nasprotju z listinskimi dokazi, ki so bili priloženi ugovoru. Iz III. točke izreka sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1044/2015 izhaja le to, da se v preostalem delu pritožba tožene stranke glede sklepa o dopustitvi spremembe tožbe in glede odločitve v sodbi zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pomembno je, da je višje sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke ( v predmetni zadevi druge udeleženke) in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, zaradi česar je prišlo do stanja, da je sedaj sodba v nasprotju z elaboratom za vpis stavbe v kataster stavb z dne 17. 11. 2014, ki je priloga sklepu in sodbi Okrožnega sodišča v Krškem I P 225/2012 z dne 18. 11. 2104. Zato sodišče po mnenju pritožbe vpisa ne bi smelo dovoliti. Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je glede na prej navedeno sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani:(1) spremenjena odločitev v drugi in tretji alineji II. točke prvostopenjske sodbe glede lege odprtega balkona v izmeri 2,7 m2, ki se pravilno nahaja v 3. etaži (in ne v 4. etaži, kot je navedeno v prvostopenjski sodbi); (2) da se dopolni izrek v prvi alineji III. točke izreka glede prostorov, ki sestavljajo 1. etažo ter (3) spremenjena odločitev v tretji in četrti alineji III. točke izreka prvostopenjske sodbe glede lege odprtega balkona v izmeri 2,7 m2 , ki se pravilno nahaja v 4. etaži (in ne v 3. etaži, kot je navedeno v prvostopenjski sodbi). Zato ni dvoma, da je navedeni elaborat v tem delu v nasprotju s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s prvostopenjsko sodbo bi bil skladen, če pritožbeno sodišče ne bi poseglo vanjo na način, kot je povzeto zgoraj. Nadalje pritožnica izpostavlja, da se sodišče ni opredelilo do očitka, da je predlagatelj predlogu priložil zgolj sodbo I P 225/2012 z dne 18. 11. 2014, ne pa tudi sodbe II Cp 1044/2015 z dne 28. 10. 2015. Opredelilo se ni niti do ugovornega očitka, ki se je nanašal na nepravilnost v 4. točki izpodbijanega sklepa, ko je sodišče sklenilo, da se vpiše nova nepremičnina z ID znakom del stavbe X-1051-3, pri kateri se vpiše osnovni pravni položaj z deležem 1/1 v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine X-1051. Sodišče bi moralo zapisati, kolikšen delež na tem delu pripada posameznemu delu stavbe ID znak X-1051-1 in kolikšen delež k posameznemu delu stavbe ID znak X-1051-2. Sklep je v tem delu pomanjkljiv in gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožnica glede na navedeno zaključuje, da se sodišče do večine njenih navedb ni opredelilo.

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj J. L., prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga njeno zavrnitev. Argumentirano zatrjuje, da s citirano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani ni bilo poseženo v odločitev, ki je bistvena z vidika zemljiškoknjižnih pravil. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje ustrezne razloge o odločilnih dejstvih in je brez notranjih nasprotij, tako da ga je mogoče preizkusiti. Drugačne pritožbene trditve so neutemeljene.

Vpis etažne lastnine v tej zadevi je predlagatelj nesporno predlagal na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine - sodbe Okrajnega sodišča v Krškem I P 225/2012 z dne 18. 11. 2014. To je ena od listin, ki jo drugi odstavek 40.a člena Zakona o zemljiški knjigi predvideva kot podlago za vpis etažne lastnine. Iz listine izhaja, da je sodišče oblikovalo etažno lastnino pri stavbi na naslovu P. 24, S. (ID znak X - 1051), z dvema posameznima deloma (z ID znakoma X-1051-1 ter X-1051-2) ter enim splošnim skupnim delom (X-1051-3). Predlagatelj je po sodbi izključni lastnik posameznega dela z ID znakom X-1051-2, pritožnica pa izključna lastnica posameznega dela z ID znakom X-1051-1, pri čemer je po sodbi vsakokratni lastnik posameznega dela solastnik splošnega skupnega dela s solastniškim deležem do ½.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis skladno s tako sodbeno odločitvijo. Iz sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice je razvidno, da je podatek o solastniškem deležu (½) vsakokratnega posameznega dela na splošnem skupnem delu z ID znakom X-1051-3 vsebovan v 1. točki izreka sklepa, zato ne drži, da je odločitev glede tega pomanjkljiva. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, se je tudi zemljiškoknjižna sodnica do te ugovorne navedbe opredelila, saj je po preizkusu ugotovila, da je odločitev o vpisu tudi v tem delu skladna z zemljiškoknjižno listino.

Ne drži, da se zemljiškoknjižno sodišče ni opredelilo do ugovornih navedb, da je predlagatelj k predlogu priložil le zgoraj citirano sodbo I P 225/2012 z dne 18. 11. 2014, ki je bila glede posameznih prostorov, ki sestavljajo vsak posamezni del spremenjena oziroma dopolnjena. Iz konteksta razlogov je mogoče razbrati jasen odgovor, da so ugovorne navedbe glede lege prostorov, ki sestavljajo etaže posameznih delov (izpostavljeni so odprta balkona, klet, shramba, drvarnica, pralnica, sušilnica) neutemeljene in da drugostopenjska sodba, v kolikor je v tem delu spremenila odločitev prvostopenjske sodbe, ni pravno pomembna. Pojasnjeno je, da ob tem, da je na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin, obeh sodb ter elaborata z dne 17. 11. 2014 že zaključen postopek vpisa stavbe in posameznih delov v kataster stavb in da je prvostopenjska sodba glede za ta postopek ključne odločitve potrjena, ni ovire za predlagani vpis. Pritožbeno sodišče se s tem strinja. Da bi bila v delu, ki je pomemben za zemljiškoknjižni vpis (glede samih pravic na stavbi in posameznih delih in njihovih ID znakih) prvostopenjska sodba spremenjena, pa pritožnica niti ni zatrjevala. Pritožbeno sodišče dodaja, da je podatek o nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, njen identifikacijski znak oziroma ID znak (12. člen ZZK-1). To pravilo je glede na zgoraj navedeno zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno upoštevalo.

Preizkus ni pokazal niti kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP), zato to velja tudi za stroške, ki jih je v zvezi s pritožbenim postopkom priglasil predlagatelj.