Jedro

Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba toženke z dne 16. 6. 2015 zoper sklep naslovnega sodišča Pg 100/2014 z dne 28. 5. 2015 zavrže kot nepopolna, saj iz nje ni bilo razvidno, kdo jo je podpisal. 2. Zoper navedeni sklep je iz vseh pritožbenih razlogov vložila laično pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pritožbo odstopi v obravnavanje pritožbenemu sodišču. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče ob preizkusu popolnosti pritožbe ugotovilo, da podpis ne vsebuje navedbe imena zakonitega zastopnika, ki bi bil podpisnik pritožbe. Ker je presodilo, da pritožba ni vsebovala obligatornih sestavin, predvidenih v 335. členu ZPP, to je pravilnega podpisa pritožnika, jo je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo.

5. Eden od formalnih pogojev za popolnost pritožbe je podpis njenega vlagatelja, kar izhaja tako iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP (ki določa podpis kot obvezno vsebino vsake vloge), predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP, ki določa podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe.

6. Po navedenih določbah je nujna sestavina pritožbe le podpis pritožnika, katerega funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja pritožbe.(1) Pravilno je zato stališče pritožnice, da je bila njena pritožba, ki je bila lastnoročno podpisana, popolna in je vsebovala vse, kar je potrebno za njeno obravnavanje. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da se v primeru, ko je ob navedbi pravne osebe oziroma žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, predpostavlja, da je vlogo oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod katere ime se podpisuje.(2) Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.

7. V danem primeru pritožbeno sodišče tudi sicer ne vidi razlogov za dvom, ali gre za podpis zakonitega zastopnika, saj se podpis na pritožbi ujema s podpisom na vlogi toženke z dne 28. 5. 2015, ki je prvostopenjsko sodišče kljub nenavedbi zakonitega zastopnika ni zavrglo kot nepopolne (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Prav tako se podpis ujema s predhodno vloženimi vlogami v postopku pred sodiščem prve stopnje, pri čemer je iz nekaterih jasno razvidno, da gre za podpis zakonitega zastopnika toženke.

8. Glede na navedeno se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrglo pritožbo toženke. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišče prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): sklep III Ips 14/2013. Op. št. (2): tako npr. VSL sklep Cst 54/2012, ki se nanaša na prijavo terjatve, VSL sklep II Ip 5994/2011, VSL sklep II Ip 5901/2011, ki se nanašata na podpis izdajatelja menice in VSL sklep II Ip 1796/2010.