4. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Marka Kosa, Ljubljana, na seji 4. februarja 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. EPVDp 147/2018 z dne 4. 10. 2018 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. EPVD 503/2017-2453 z dne 20. 8. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) in četrtega odstavka 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16 in 54/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o preklicu odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in o izvršitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi izvršitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe. Izpodbija tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi njegove pritožbe. Zatrjuje kršitev 2. in 14. člena Ustave ter izpodbija stališče Višjega sodišča, da je njegova pritožba notranje neskladna, in stališči glede primerjave ureditev Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – v nadaljevanju KZ-1) ter glede sodne prakse. Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena ZP-1 in četrtega odstavka 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki opredeljujeta hujši prekršek. Zatrjuje, da sta opredelitvi v neskladju z 2. in 14. členom Ustave. Tudi zatrjevano neskladje z 2. členom Ustave utemeljuje s primerjavo ureditve institutov preizkusne dobe po ZP-1 in pogojne obsodbe po KZ-1 ter s primerjavo ureditve začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po ZP-1 in KZ-1. Pobudnik svoj pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi gre za posebej utemeljen primer, če gre za odločitev o pomembnem ustavnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Ta pogoj ni izpolnjen. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

5.Izpodbijani drugi odstavek 23. člena ZP-1 ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena ZP-1 utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Tudi izpodbijani četrti odstavek 23. člena ZPrCP ne učinkuje neposredno. Pobudnik sicer vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 23. člena ZPrCP hkrati z ustavno pritožbo zoper posamična akta, izdana v postopku o prekršku, vendar je treba ugotoviti, da se sodišči pri izdaji izpodbijanih sklepov nista oprli na izpodbijano zakonsko določbo. Navedena določba tako ni vplivala na pobudnikov pravni položaj in njena razveljavitev pobudnikovega pravnega položaja ne bi izboljšala. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 23. člena ZPrCP, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik