Jedro

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranka uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na skladnost gradbenega dovoljenja s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, ne more pa uspešno uveljavljati ugovorov lokacijske narave (skladnosti z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, izdano N. in I.B. z dne 14.12.1994, za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše z razširitvijo na zemljišču parc. št. 15/1. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je gradbeni načrt, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, v skladu s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem oziroma lokacijsko dokumentacijo, ki je njegov sestavni del. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelan v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja in ker so izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 41. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO, je pristojni organ pravilno odločil, ko je izdal gradbeno dovoljenje. Pritožbeni ugovori tožnice glede višine objekta in ustrezne rešitve dostopa do sosednjih hiš se nanašajo izključno na lokacijsko dovoljenje. Ker je postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja že pravnomočno končan, teh ugovorov v pritožbenem postopku ni bilo mogoče obravnavati.

V tožbi zoper odločbo tožene stranke tožnica navaja, da zoper lokacijsko dovoljenje res ni sprožila upravnega spora in je to postalo pravnomočno, vendar je bila tedaj prepričana, da bo dejstvo, da je v lokacijskem dovoljenju predvidena gradnja objekta P + 1 ali P + M, iz samega projekta pa izhaja, da je višina nadomestnega objekta P + 1 + M, kar predstavlja (nadvišanje in razširitev) za več kot 50 odstotno povečanje prejšnjega objekta. To ni v skladu z odlokom, po katerem so investitorji opravičeni širiti objekte do 50 odstotkov njihove velikosti. Upravni organ pa je tudi posegel v prostor brez ustrezne rešitve dostopa do navedenega kompleksa. S svojo odločbo je organ posegel in spremenil obstoječe stanje brez za to ustrezne podlage. Tožnica meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna, sploh pa ta ni odgovorila na pritožbene navedbe. Po njenem mnenju je gradbeno dovoljenje izdano v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, pa tudi v nasprotju z odlokom, ki določa omejitev pri povečavi velikosti objekta, ki se predeluje oziroma razširja. V prvostopni odločbi je nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in temu posledično tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Kršene so tudi določbe postopka. V izpodbijani odločbi pa gre za napačno pravno presojo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Prizadeti stranki v odgovoru na tožbo menita, da je tožena stranka pravilno odločila in predlagata, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

V stvari ni sporno, da je lokacijsko dovoljenje pravnomočno, kar je tudi eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (78. člen Zakona o graditvi objektov - ZGO). Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi, da je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja (41. člen ZGO).

Po vpogledu v dokumentacijo upravnih spisov sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je gradbeno dovoljenje izdano v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, tudi glede višine objekta (P + 1 + M), ki potrditvi tožnice naj ne bi bila skladna niti z lokacijskim dovoljenjem niti z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na širšem mestnem območju Nove Gorice (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/88, 1/89, 10/89 in 3/90 - v nadaljevanju: odlok). Tožbeni navedbi, da je gradbeno dovoljenje v nasprotju z odlokom, ki dovoljuje razširitev posamezne enote do 50 odstotkov njene vrednosti in da je upravni organ posegel v prostor brez ustrezne rešitve dostopa do navedenega kompleksa, sta lokacijske narave in bi ju tožnica lahko uveljavljala v lokacijskem postopku. Ker pa je lokacijsko dovoljenje že pravnomočno in je kot tako, po že navedeni določbi 78. člena ZGO, podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko tožnica v tem postopku uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na skladnost gradbenega dovoljenja s pogoji določenimi v lokacijskem dovoljenju. Ker je že tožena stranka, po presoji sodišča, pravilno ugotovila, da je to v skladu s pogoji določenimi v pravnomočnem lokacijskem dovoljenju in ker tudi sicer sodišče nima pomislekov glede zakonitosti izpodbijane odločbe, je tožbo zavrnilo.

Predloga tožnice, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, sodišče ni obravnavalo, ker po določbi 61. člena ZUS trpi v upravnih sporih vsaka stranka svoje stroške.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).