Jedro

Razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP se ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odvetnico A. A. iz Odvetniške družbe A., o.p., d.o.o. razrešila izvajanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in namesto nje za izvajanje BPP od dneva izdaje odločbe določila odvetnico B. B. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila C. C. (v nadaljevanju tožnica) z odločbo Bpp 596/2021 z dne 28. 9. 2021 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otroka v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, in sicer od 24. 9. 2021 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A. A. Toženka je dne 6. 9. 2022 prejela obvestilo iz odvetniške pisarne B. B., da so prevzeli zastopanje tožnice, obvestilu pa je bil priložen zapisnik o prvem naroku za glavno obravnavo pri Okrožnem sodišču v Kopru v zadevi II N 339/2021, iz katerega izhaja, da odvetnica A. A. odpoveduje pooblastilo tožnici. 9. 9. 2022 je toženka s strani odvetnice A. A. prejela vrnjeno originalno napotnico s priglašenimi odvetniškimi stroški. Toženka je z navedenim seznanila tožnico in jo pozvala na izjasnitev. Tožnica je 12. 9. 2022 po odvetnici B. B. posredovala predlog za razrešitev odvetnice A. A. zaradi odpovedi pooblastila za zastopanje. Iz dopisa A. A. izhaja, da ji pooblastilo odpoveduje iz razloga, ker ji je zastopanje onemogočeno zaradi številnih neuspelih poskusov, da bi tožnico kontaktirala telefonsko oziroma po elektronski pošti. Iz navedenega izhaja, da odvetnica ni mogla opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani tožnice. Hkrati pa toženka ugotavlja, da odvetnica ni podala predloga za razrešitev, temveč ga je podala tožnica po odvetnici B. B. Toženka pojasni, da se razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP ne ustanovi na podlagi pooblastila ampak na podlagi odločbe, zato upravičenec in izvajalec ne moreta razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP. Po izdaji odločbe o dodelitvi BPP niso mogoči dogovori med upravičencem in dodeljenim odvetnikom mimo organa za BPP. Ob upoštevanju devetega oz. desetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je toženka razrešila dodeljeno odvetnico A. A. in namesto nje za izvajanje BPP določila odvetnico B. B., pri čemer je upoštevala, da so razlogi za razrešitev na strani obeh. Odvetnica A. A. ni mogla opravljati svoje dolžnosti zaradi neodzivnosti upravičenke, vendar ni podala predloga za razrešitev, nasprotno pa je predlog za razrešitev podala tožnica. Ker med odvetnico A. A. in tožnico obstaja razhajanje, je nesmiselno vztrajati pri ohranitvi njunega razmerja na podlagi odločbe o dodelitvi BPP z dne 28. 9. 2021. 3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da ji je odvetnica A. A. na prvem naroku za glavno obravnavo 30. 8. 2022 odpovedala pooblastilo za zastopanje. Tožnica se je odločila za zastopanje po odvetnici B. B., o čemer je obvestila toženko, in 12. 9. 2022 posredovala predlog za razrešitev odvetnice A. A. Toženka je 2. 12. 2022 izdala odločbo, s katero je sledila predlogu tožnice, vendar je v II. točki izreka izpodbijane odločbe izrecno določila, da se odvetnica B. B. za izvajanje BPP določi od izdaje odločbe dalje. To pomeni, da tožnica kljub temu, da ji je bila z odločbo z dne 28. 9. 2021 priznana BPP od dne 24. 9. 2021 dalje, v času od 30. 8. 2022 (tj. od odpovedi pooblastila za zastopanje prejšnje izvajalke BPP) do izdaje izpodbijane odločbe (tj. dne 2. 12. 2022) le-te ni imela. Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. V obdobju od vložitve prošnje za razrešitev prejšnje izvajalke BPP in določitve nove je odvetnica B. B. opravila več storitev, med drugim tudi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnici grozil začasni odvzem stikov s sinom. Pri vseh opravljenih storitvah je bila tožnica vezana na roke, zato jih ni bilo mogoče odložiti do izdaje nove odločbe BPP. Glede na situacijo, ki jo povzroči sporna odločba oziroma točka II. te odločbe, mora tožnica storitve, opravljene v tem obdobju, plačati sama. Ker pa tožnici za postopek vseeno pripada BPP, ji v skladu z določbami ZBPP, računa za te storitve ni možno izdati. Kakršnikoli dodatni dogovori o plačevanju storitev namreč niso dovoljeni, v kolikor ima stranka za postopek odobreno BPP. Tožnica je takoj, ko je bila obveščena o odpovedi pooblastila za zastopanje v nepravdnem postopku, poiskala novo odvetnico, ji podpisala pooblastilo za zastopanje ter toženko zaprosila za izdajo nove odločbe. Dejstvo, da je bila izpodbijana odločba izdana šele 3 mesece po vložitvi prošnje, ne more biti v škodo tožnice. Ker je tožnica prošnjo za razrešitev prejšnje odvetnice vložila že 12. 9. 2022, bi morala biti s tem dnem odvetnica A. A. tudi razrešena in odvetnica B. B. določena kot nova izvajalka BPP. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se odvetnica A. A. razreši izvajanja BPP z dnem 12. 9. 2022, namesto razrešene odvetnice pa se določi odvetnica B. B. in sicer od 12. 9. 2022 dalje. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavanem primeru toženka z izpodbijano odločbo z izrekom pod točko I. odločila, da se odvetnica A. A. razreši dolžnosti izvajanja BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 596/2021 z dne 28. 9. 2021, z izrekom pod točko II. pa odločila, da se namesto razrešene odvetnice za izvajanje BPP določi odvetnica B. B., in sicer od dne izdaje te odločbe, tj. od 2. 12. 2022 dalje. Kot je pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, so razlogi za razrešitev odvetnice A. A. in postavitev nove odvetnice B. B. na strani obeh, tako izvajalke BPP kot tudi upravičenke, tožnice. Toženka je zato ob smiselni uporabi devetega in desetega odstavka 30. člena ZBPP sprejela odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Tožnica meni, da ji je bila z odločbo z dne 28. 9. 2021 sicer priznana BPP, vendar le-te od 30. 8. 2022 (tj. od odpovedi pooblastila za zastopanje izvajalke BPP odvetnice A. A.) pa vse do izdaje izpodbijane odločbe (tj. dne 2. 12. 2022) ni imela, takšna odločitev pa je materialnopravno zmotna. Zato sodišču predlaga, da odvetnico B. B. za izvajalko BPP določi od 16. 9. 2022 dalje.

7. BPP se dodeli na način in pod pogoji, ki jih določa ZBPP (2. člen). Kot pravilno pojasni že toženka, se razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP. Po izdaji odločbe o dodelitvi BPP tako niso mogoči dogovori med upravičencem do BPP in dodeljenim odvetnikom mimo organa za BPP. Stranka ne more sama odločati o zamenjavi odvetnika, odvetnik pa tudi ne more sam odpovedati pooblastila.

8. Postopek razrešitve z odločbo o dodelitvi BPP postavljenega odvetnika in postavitev drugega izvajalca BPP je izrecno določen v ZBPP. Po določbi devetega odstavka 30. člena ZBPP pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odloči o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. V desetem odstavku 30. člena ZBPP pa zakon določa obratno situacijo, ko lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o razrešitvi izključno v pristojnosti organa za BPP, ki izvede skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika. To pa pomeni, da je postavljeni odvetnik dolžan izvajati BPP vse do razrešitve po tem postopku.

9. V obravnavanem primeru je toženka 9. 9. 2022 prejela vrnjeno napotnico s strani odvetnice A. A., dne 12. 9. 2022 pa tožničin predlog za razrešitev odvetnice A. A. O razrešitvi odvetnice in postavitvi nove je toženka odločila šele tri mesece kasneje, z izpodbijano odločbo z dne 2. 12. 2022. Vendar pa to ne pomeni, da je bila tožnica v času od 30. 8. 2022 (tj. odpovedi pooblastila za zastopanje) pa vse do izdaje izpodbijane odločbe (tj. 2. 12. 2022) brez BPP, kot to zmotno meni tožnica. Kot je namreč sodišče pojasnilo v 7. točki obrazložitve te sodbe, se razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP ustanovi in tudi prekine na podlagi odločbe organa za BPP in ne na podlagi odpovedi pooblastila. To pomeni, da je bila odvetnica A. A., kljub podaji odpovedi pooblastila na glavni obravnavi dne 30. 8. 2022, vse do izdaje izpodbijane odločbe, še vedno pooblaščena za izvajanje BPP in posledično dolžna tožnici nuditi pravno pomoč. Vse do izdaje izpodbijane odločbe je bila odvetnica A. A. vezana na odločbo o imenovanju za izvajalko BPP, zato je bila njena dolžnost ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Tožnico je bila dolžna zastopati in skrbeti za njene pravice, kar bi tožnica od nje lahko tudi zahtevala. V kolikor tožnica v navedenem obdobju s strani odvetnice A. A. ni bila deležna ustrezne pomoči, bi morala toženko o tem obvestiti in s sredstvi, ki so na voljo (urgenca, pozivi k izdaji odločbe, nujna BPP (36. člen ZBPP), itd.), seznaniti o nastali situaciji in na ta način doseči hitrejšo odločitev o razrešitvi. Navedenega se toženka ni poslužila, ampak je mimo organa za BPP za odvetniške storitve pooblastila odvetnico B. B., kljub temu da je imela odvetnico po odločbi o dodelitvi BPP, ki je bila dolžna tožnici nuditi vso pomoč vse do razrešitve.

10. Ne drži navedba tožnice, da bi morala biti odvetnica A. A. razrešena že z dnem vložitve prošnje za razrešitev prejšnje izvajalke, torej 12. 9. 2022. Kot že pojasnjeno, do izdaje izpodbijane odločbe je bila odvetnica A. A. še vedno izvajalka BPP in njena dolžnost je bila tožnici nuditi pravno pomoč. Pravni položaj tožnice je bil tako zavarovan na osnovi zakonske dolžnosti odvetnice A. A. opravljati storitve vse do odločitve o njeni razrešitvi, dodatni odvetniški stroški pa so tožnici nastali zato, ker je mimo teh svojih pravic pooblastila novo odvetnico.

11. Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita. Sodišče je zato tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

12. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 52/2023 z dne 2. 2. 2023.