Jedro

Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko upravni organ je z izpodbijano o delno odločbo odločil, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-12/2010(05077) z dne 16. 12. 2010, tožeča stranka kot komasacijska udeleženka in lastnica v deležu 1/1 vlaga v komasacijski sklad zemljišče s parc. št. 816/1 k.o. ..., v površini 3031 m2 in v vrednosti (po 1,68 % odbitku) 157944 cenilnih enot. Iz komasacijskega sklada pa se ji v isti k.o. dodeli zemljišče s parc. št. 1694 v površini 2886 m2 in v vrednosti 173160 cenilnih enot. Razliko 15216 cenilnih enot v vrednosti 228,24 EUR tožeča stranka vplača na račun založenih sredstev komasacijskega sklada zaradi reševanja pripombe na predlog nove razdelitve. Organ prve stopnje je svojo odločitev utemeljil z obrazložitvijo, da je postopek nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada potekal v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), zato so izpolnjeni pogoji za novo razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku potrdila navedeno odločitev. V obrazložitvi povzema potek komasacijskega postopka in kot neutemeljen zavrača pritožbeni ugovor glede kakovosti novo dodeljenega zemljišča. Ugotavlja, da je tožeča stranka v postopku razgrnitve elaborata novega stanja zemljišč podala pripombe in predloge in da jih je organ prve stopnje v skladu z določbami ZKZ obravnaval ter upošteval v mejah pripomb in predlogov ostalih komasacijskih udeležencev. Tako je organ prve stopnje poskrbel za odstranitev večjih količin kamenja na dodeljeni parceli in tako zemljišče saniral. Prav tako ima novo dodeljeno zemljišče urejen dostop do javne ceste, kar pomeni, da je do dodeljenega zemljišča urejen dostop v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZKZ. Glede zahteve tožeče stranke, da naj se ji novo dodeljeno zemljišče dodeli na lokaciji stare parc. št. 816/1 k.o. ..., pritožbeni organ ugotavlja, da tožeča stranka zahteve ni podprla z razlogi, ki bi bili pravno relevantni za dodelitev v sklad vložene parcele na istem mestu, zato jih organ prve stopnje ni bil dolžan upoštevati. Ne glede na to tožeča stranka ni bila oškodovana, saj je v postopku vrednotenja upravni organ sledil določbi 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Namesto vložene površine zemljišča v izmeri 3331 m2 je tožeča stranka iz komasacijskega sklada z novo razdelitvijo dobila zemljišče v površini 2886 m2, kar je prav tako skladno z določbo prvega odstavka 65. člena ZKZ, na podlagi katere razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (v primeru tožeče stranke je razlika 9,5 % površine), s tem, da se novo dodeljeno zemljišče glede na vrednotenje zemljišč v celoti nahaja v B razredu, kamor so uvrščena njivska zemljišča četrtega bonitetnega razreda, v vrednosti razred C pa je bilo uvrščeno v komasacijski sklad vloženo zemljišče (njivska zemljišča petega bonitetnega razreda). Tožena stranka na podlagi navedenega ugotavlja, da je organ prve stopnje v postopku izdaje izpodbijane odločbe ravnal pravilno in zakonito.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede tega, da ji je bilo dodeljeno bistveno manj kvalitetno zemljišče od zemljišča, ki je bilo vloženo v komasacijski sklad. Kljub temu, da je bilo dodeljeno zemljišče preorano in da je bil iz tega zemljišča že odstranjen gramoz, je še vedno polno kamenja. Prav tako navaja, da se je komasacijski postopek uvedel izključno zaradi širjenja industrijske cone. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, ki deluje pri pripravi predloga, elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

7. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišča, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti, kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

8. Če se na komasacijskem območju, zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oz. večja površina zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

9. Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnem razredu se določi vrednost 1 m2 v cenilnih enotah, cenilni enoti pa se določi vrednost v denarju. Metode in način vrednotenja predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (66. člen ZKZ). Navedeni predpis je Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik), ki v 13. členu določa, da elaborat vrednotenja zemljišč med drugim vsebuje strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, opis stalnih lastnosti, ki predstavljajo pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostnimi razredi ter izris mej in označitev vrednostnih razredov, terenski opisi izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav ter tako dalje. Pri tem se glede lege površine, katastrske kulture in katastrskega razreda upoštevajo podatki iz zemljiškega katastra (62. člen ZKZ).

10. Glede na navedene pravne podlage za vrednotenje zemljišč na komasacijskem območju, se torej vrednost določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišča. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanske vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožbeni ugovor tožeče stranke glede kvalitete dodeljene parcele. Tožeča stranka ugovore v zvezi z razgrnitvijo elaborata o vrednotenju zemljišč na komasacijskem območju ni podala, iz izpodbijane delne odločbe pa je razvidno, da ji je bila dodeljena parcela oz. njivsko zemljišče četrtega bonitetnega razreda, ki se nahaja v B razredu, med tem ko je v komasacijski sklad vloženo zemljišče njivsko zemljišče petega bonitetnega razreda in vrednostni razred C. Iz spisnih podatkov izhaja, to pa potrjujejo tudi navedbe v izpodbijani odločbi, da je bilo v zvezi z ugovorom, da se na parceli nahaja večja količina gramoza - kamenja, le-to odstranjeno, površina pa se je obdelala še z roto brano. Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu s citiranimi zakonskimi določbami.

11. Kot neutemeljen je zavrnilo sodišče tudi tožbeni ugovor glede namena zaradi katerega je bila uvedena komasacija. Tovrstni ugovori so lahko predmet vsebinske obravnave le v postopku, v katerem se odloča o izpolnjevanju pogojev za uvedbo komasacije. Ta postopek pa je bil že pravnomočno zaključen z delno odločbo Upravne enote Ptuj št. 331-12/2010-143 z dne 16. 12. 2010, ki je postala pravnomočna dne 1. 4. 2011. 12. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.