Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1. odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst. 1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 649.000,00 SIT in ji povrniti pravdne stroške, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe. "

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo zavrnilo ugovor pasivne legitimacije tožene stranke in s tem posledično njen ugovor, da ni odgovorna za škodo, nastalo tožeči stranki. Odločitev o pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo.

Proti sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka ni zavarovalna organizacija, ki opravlja obvezno zavarovanje proti avtomobilski odgovornosti. To so samo njene članice (zavarovalnice), ki so ustanovile toženo stranko.

Pritožba je utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo vozilo, registrirano v bivši republiki SFRJ M. in zavarovano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Vozilo je torej treba šteti za nezavarovano. Za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti, veljajo določbe 99. člena Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.list SFRJ, št. 17/90 in 82/90, v nadaljevanju ZTSPOZ). Oškodovanec, ki mu je škoda povzročena z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti, ima pravico zahtevati odškodnino od zavarovalne organizacije, ki opravlja obvezno zavarovanje proti avtomobilski odgovornosti in ima sedež na območju republike oziroma avtonomne pokrajine, na katerem je nastala škoda (1. odst. 99. člena ZTSPOZ).

Materialnopravno pa je napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1. odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst. 1. člena ZTSPOZ). Zavarovalni posli so sklepanje in izpolnjevanje pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju in pogodb o pozavarovanju ter posli pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in odpravljanje rizikov, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe. Drugi zavarovalni posli pa so posredovanje in zastopanje pri zavarovanju, snemanje rizikov, snemanje in ocena škode, pravna pomoč ter druge intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi posli (2. člen ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka. ZTSPOZ je tako v 81. členu določal, da Jugoslovanski zavarovalni biro ustanovijo zavarovalne organizacije, opravlja pa posle, predvidene z mednarodnimi sporazumi o zavarovanju uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti.

Predstavlja jugoslovanske zavarovalne organizacije v mednarodnih zavarovalnih organizacijah v zvezi s posli iz 2. odst. 81. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije lahko v skladu s 4. odst. 41. člena ZTSPOZ s pogodbo zaupajo biroju opravljanje določenih zadev skupnega in splošnega pomena za zavarovanje (statistika, zbiranje informacij, razvoj zavarovanja, strokovno usposabljanje kadrov, aktuarstvo in druge zadeve).

Ker tožena stranka ni zavarovalna organizacija, za škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti, pa odgovarjajo le zavarovalne organizacije, je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine

649.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo (4. točka

358. člena Zakona o pravdnem postopku).

Stroškovni izrek je odpadel, ker tožena stranka stroškov ni zaznamovala ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku.