Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V isti vodilni mapi PGD, predloženi s strani tožnikov v predmetnem postopku je naveden različen podatek glede zazidane površine objekta C. To pomeni, da ob upoštevanju podatka iz tabele 0.4, da zazidana površina znaša 580,03 m², že v tem delu projekt ni izdelan v skladu z določbami relevantnega OPN, saj glede na to, da gradbena parcela nesporno meri 1835 m², parkirne površine pa 803,37 m², faktor odprtih bivalnih površin ne dosega zahtevanih 30 %.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta in podzemne garaže, za rušenje obstoječega objekta in za zunanjo ureditev na parc. št. 1467/1, 1467/5, 1467/6, 1467/3, 1467/4, 1468/7, 1468/8, 1468/9, 1468/10, 1468/2 in 1468/6, vse k.o. ... V obrazložitvi navaja, da obravnavana gradnja večstanovanjsko poslovnega objekta ne bi bila v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času, ko je bila izkazana pravica graditi za oba tožnika na vseh obravnavanih parcelah, zato niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1. 2. Velikost parcele, namenjene gradnji obstoječega poslovnega projekta na parc. št. 1467/6, k.o. ... (v projektu označen kot objekt A), bi bila z obravnavanim projektom namreč na novo določena in bistveno zmanjšanja glede na dosedanji obseg, ki je bil določen v gradbenem dovoljenju z dne 14. 10. 1997 in 4. 6. 2007 za prizidek, ki je bilo izdano na podlagi lokacijskega dovoljenja z dne 6. 12. 2004. Pri tem ni upoštevan za to stavbo predpisani faktor zelenih površin za visoke nestanovanjske stavbe, ki je določen v 20. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (OPN, Uradni list RS, št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr., 43/11-ZKZ-C, 53/11-obv. razlaga, 9/13) in bi moral znašati vsaj 25 %. Prav tako ni upoštevano, da je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti v skladu z 38. členom OPN potrebna parkirna mesta. Tako preoblikovanje parcele, namenjene gradnji, zato ni v skladu s prostorskim aktom. V zvezi s predvideno rekonstrukcijo dela stavbe št. 2389, ki se nahaja na parc. št. 1467/5, k.o. ... (označen kot del objekta A), navaja, da ta objekt po geodetskih podatkih ni del stavbe na parc. št. 1467/6, k.o. ... in se nanj tudi ne nanaša gradbeno dovoljenje za poslovni objekt s prizidkom z dne 14. 10. 1997 in 4. 6. 2007. Ugotavlja, da za rekonstrukcijo predvideni objekt ni bil zgrajen pred letom 1967 in tudi ne na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 21. 12. 1988, po katerem je bilo na tem mestu predvideno gnojišče. Za del objekta, ki naj bi se rekonstruiral, v risbah tudi ni usklajeno prikazano obstoječe stanje in ni statične presoje, s katero se ugotovita možnost in primernost nameravane gradnje, kot to predpisuje Pravilnik o projektni dokumentaciji v 4. točki 20. člena. V projektu ni upoštevana z OPN določena javna površina preko parc. št. 1468/6, 1468/2, 1467/4 in 1467, k.o. ..., ker je na tej površini predviden nov objekt in parkirišče. Odmik nove stanovanjsko poslovne stavbe od sosednjih parcel ni v skladu s 24. členom OPN. Terasna etaža presega maksimalno velikost, ki je določena v OPN in ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže. Za novo stanovanjsko poslovno stavbo tudi ni zagotovljen zadosten odstotek odprtih bivalnih površin v skladu z 20. členom, Preglednica 6 OPN. Za vse lokale v javni rabi, zlasti pa za gostinski lokal, bi moral biti zagotovljen neoviran dostop, sanitarije ter parkirišča za invalide na podlagi Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah. Ugotavlja, da so v splošnih podatkih o objektu v vodilni mapi navedene parcele, po katerih je predviden elektro priključek, kar je v nasprotju z načrtom električnih inštalacij in v nasprotju s soglasjem A d.d..
3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. 4. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da je bila po njunem mnenju pravica graditi izkazana 7. 3. 2013, zato bi organ pri odločanju moral upoštevati Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL - strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11-DPN) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr). Organ je namreč nezakonito in brez pojasnil zamujal s postopkom preverjanja popolnosti vloge, kar je bistveni razlog, da se je prostorski akt medtem spremenil in na ta način spremenil prostorske pogoje za gradnjo objekta v bistvenem izhodišču, to je pri določanju parcele, namenjene gradnji. V nadaljevanju tožbe podajata vsebinske pripombe, in sicer glede obstoječega objekta A navajata, da se število parkirnih mest za ta objekt ne spreminja, saj bodo zagotovljena na sosednji gradbeni parceli novogradnje, ki je v njuni lasti. S tem v zvezi poudarjata, da se rekonstruira minimalni del objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, kar je dokazano s priloženim aero-foto posnetkom. Preostali večji del objekta je prav tako obstoječ in v uporabi, zato menita, da zanj ni treba na novo zagotavljati dodatnih zelenih površin iz 20. člena OPN. Glede velikosti gradbene parcele za novogradnjo z oznako C navajata, da površina gradbene parcele znaša 1835 m², zazidana površina objekta 467,37 m² in parkirne površine 803,37 m², kar pomeni, da je na razpolago 564,26 m² odprtih bivalnih površin, kar je več od zahtevanih minimalno predpisanih 30 % gradbene parcele odprtih bivalnih površin. Prav tako menita, da je v projektu oziroma njegovih dopolnitvah upoštevana pravilna dopustna višina objekta in upoštevana predpisana dovoljena velikost terasne etaže. Ne strinjata se niti z ugotovitvijo organa, da niso bila predložena vsa potrebna soglasja k odmikom niti z zahtevami organa glede dveh dovozov. V zvezi z delom objekta, za katerega je bila načrtovana rekonstrukcija, navajata, da je bil zgrajen pred letom 1967, zato se gradbeno dovoljenje, ki ga navaja organ, ne more nanašati na ta del objekta. Glede statične presoje se sklicujeta na navedbe odgovornega projektanta gradbenih konstrukcij in odgovornega vodje projekta, da prikaz obstoječe konstrukcije zadošča za PGD fazo projektne dokumentacije. V zvezi z elektro priključkom navajata, da je projektant navajal pravilne številke parcele, po katerih poteka priključek do objekta. Menita tudi, da je zahteva organa, da je dovoljeno graditi gostinski lokal le ob lokalni krajevni cesti oziroma ob cesti višje kategorije, nesmiselna, saj vsi lokali ne morejo biti dostopni neposredno z javne ceste. Sodišču predlagata, da po izvedbi dokazov (predlagata svoje zaslišanje in postavitev izvedenca gradbene stroke), tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v celoti odpravi, toženki pa naloži plačilo njunih stroškov postopka.
5. Toženka na tožbo ni odgovorila.
6. Tožba ni utemeljena.
7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, po odpravi sklepa prvostopenjskega organa z dne 18. 7. 2013 z odločbo pritožbenega organa z dne 3. 12. 2013. V ponovljenem postopku sta tožnika po pozivu prvostopenjskega organa k predložitvi dokazil o pravici graditi 3. 4. 2014 zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložila ustrezne pogodbe, česar tožnika ne prerekata. Navedene listine so obvezne sestavine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, saj predstavljajo dokazila o pravici graditi. Skladno z določbo četrtega odstavka 54. člena ZGO-1 mora namreč investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.
8. Tako tožnika ne moreta uspeti z ugovorom, da je bila njuna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna 7. 3. 2013, v zvezi s čimer se napačno sklicujeta na obrazložitev drugostopenjskega organa v pritožbeni odločbi z dne 3. 12. 2013, saj takšna navedba iz celotne obrazložitve te odločbe ne izhaja. V predzadnjem odstavku na 3. strani obrazložitve je organ druge stopnje namreč izrecno navedel, da bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v zvezi z vprašanjem pravice graditi na v tem odstavku obrazložitve pritožbene odločbe z dne 3. 12. 2013 navedenih parcelah najprej o svojih ugotovitvah seznaniti investitorja in jima omogočiti, da se izjavita o pomembnih dejstvih in okoliščinah. Iz upravnega spisa zadeve nadalje izhaja, da sta tožnika, kot že rečeno, v ponovljenem postopku dopolnjevala svoje trditve in s tem v zvezi predlagala dodatne listine v dokaz, da imata pravico graditi na tudi tistih izmed predmetnih nepremičnin, v zvezi s katerimi do tedaj pravica graditi še ni bila izkazana.
9. Tako je organ ravnal pravilno, ko je v tem postopku upošteval določbe Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (OPN, Uradni list RS, št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr., 43/11-ZKZ-C, 53/11-obv. razlaga, 9/13), ki je veljal v času, ko sta tožnika izkazala pravico graditi na vseh predmetnih nepremičninah in ki ga je uporabil na podlagi 76. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (Uradni list, RS št. 95/15), po katerem se postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, končajo po določbah prostorskih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
10. V obravnavani zadevi je tako sporna zavrnitev zahteve tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta in podzemne garaže, za rušenje obstoječega objekta ter za zunanjo ureditev na parc. št. 1467/1, 1467/5, 1467/6, 1467/3, 1467/4, 1468/7, 1468/8, 1468/9, 1468/10, 1468/2 in 1468/6, vse k.o. ...
11. Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, med drugim preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
12. Predmetne parcele, na katerih je predvidena obravnavana gradnja, se nahajajo deloma v funkcionalni enoti ŠI-526, v območju namenske rabe SSsv - splošne večstanovanjske površine, in delno v funkcionalni enoti ŠI-479, v območju namenske rabe Ssse - splošne eno in dvostanovanjske površine, kar med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je predloženi projekt izdelan v skladu z zgoraj navedenim izvedbenim prostorskim aktom MOL.
13. V zvezi z vprašanjem ugotovitve odprtih bivalnih površin novogradnje (objekt C) je v skladu z 20. členom OPN (preglednica 6) predpisan faktor odprtih bivalnih površin (FBP) najmanj 30 %. To v obravnavanem primeru, ob gradbeni parceli 1835 m², namenjeni novogradnji (objekt C), znaša 550,50 m² odprtih bivalnih površin. Skladno z določbo 65. točke 3. člena OPN so odprte bivalne površine zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke); urejajo se na terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
14. Po vpogledu v projektno dokumentacijo (PGD), ki je del upravnega spisa zadeve, sodišče ugotavlja, da iz Vodilne mape - dopolnitev 8 „Spremembe in dopolnitve z dne 23. 1. 2017“, ki predstavlja zadnjo dopolnitev PGD pred izdajo izpodbijane odločbe, iz tabele 0.4 „Splošni podatki o objektu in soglasjih“ (na strani 6) izhaja, da zazidana površina znaša 580,03 m², medtem ko iz strani 12 Vodilne mape - dopolnitve 8 PGD „Izračun površin za novogradnjo“ izhaja zazidana površina objekta 467,37 m². To pomeni, da je v isti vodilni mapi PGD, predloženi s strani tožnikov v predmetnem postopku, naveden različen podatek glede zazidane površine objekta C. 15. Sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, ki ne sledita izračunu odprtih bivalnih površin ob upoštevanju zazidane površine 467,37 m², na katero sta se sklicevala tožnika v pritožbi in v obravnavani tožbi, saj tožnika sama v predmetni vodilni mapi navajata različne podatke glede zazidane površine objekta C ter ob tem, da v izračunu odprtih bivalnih površin, kot je navedel že pritožbeni organ v svoji odločbi, ni pojasnjeno, na katerih parcelah oziroma njihovih delih se odprte bivalne površine za novogradnjo (objekt C) nahajajo. To pomeni, da ob upoštevanju podatka iz tabele 0.4 (na 6. strani Vodilne mape - dopolnitev 8 z dne 23. 1. 2017), da zazidana površina znaša 580,03 m², že v tem delu projekt ni izdelan v skladu z določbami relevantnega OPN, saj glede na to, da gradbena parcela nesporno meri 1835 m², parkirne površine pa 803,37 m², faktor odprtih bivalnih površin ne dosega zahtevanih 30 %.
16. Tožnika navedene neskladnosti, torej različnih navedb zazidalne površine, ki obe izhajata iz Vodilne mape - dopolnitev 8 „Spremembe in dopolnitve z dne 23. 1. 2017“, nista pojasnila ne v pritožbi, niti v tožbi, čeprav iz odločbe pritožbenega organa z dne 24. 4. 2017 ta neskladnost jasno izhaja (glej: zadnji odstavek na 9. strani in prvi odstavek na 10. strani obrazložitve pritožbene odločbe z dne 24. 4. 2017).
17. Tako sodišče že iz navedenega razloga ugotavlja, da je odločitev upravnih organov, da projekt ni izdelan v skladu z OPN, pravilna, zato ostalih tožbenih ugovorov ni presojalo po vsebini, saj je že na podlagi razlogov, navedenih v 14. in 15. točki obrazložitve te sodbe, ugotovilo, da ni podan pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 1. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1. 18. Tožbo je zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
19. Tožnika v tožbi v dokaz predlagata svoje zaslišanje ter postavitev izvedenca gradbene stroke. Vendar sodišče ugotavlja, da navedenih dokaznih predlogov v upravnem postopku nista podala, niti nista navedla, zakaj ne, zato predstavljajo nedopustno tožbeno novoto (51. člen ZUS-1). Zato je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.
20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.