Jedro

Predlagatelj kot krovni sindikat na državni ravni, v katerega je poleg ostalih sindikatov dejavnosti včlanjen tudi sindikat nasprotnega udeleženca, ni pristojen posegati v organiziranost in delo sindikatov na nižji ravni, v kar je potrebno šteti tudi volitve v svet delavcev v posamezni družbi. Zato predlagatelj v konkretnem primeru za izpodbijanje veljavnosti volitev pri nasprotnem udeležencu nima aktivne legitimacije v tem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. X Pd 1616/2011 z dne 16. 3. 2012 zavrglo predlog predlagatelja, da se razveljavilo volitve v Svet delavcev A., d.v.z, opravljene dne 6. 10. 2011. V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da predlagatelj ne more biti stranka v tem kolektivnem sporu, saj na njegovi strani ni podane pravne koristi za vložitev predloga. Predlagatelj namreč skladno z določbo 27. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/1993 in spremembe) ni pristojen predlagati kandidate za člane sveta delavcev nasprotnega udeleženca.

Predlagatelj se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je sindikat B. sestavni del Sindikata C., zaradi česar je predlagatelj aktivno legitimiran v tem sporu. Sodišče ni imelo tako dejanske kot pravne podlage za zavrženje predloga, saj bi o njemu moralo odločiti po vsebini.

Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče o predlogu pravilno odločilo. Statut predlagatelja ne predvideva, da lahko predlagatelj kot krovni sindikat na državni ravni kandidira svoje člane v svete delavcev posameznih pravnih oseb, katerih sindikati dejavnosti so v njega vključeni, temveč za nasprotnega udeleženca to predvideva le statut sindikata B..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče po takšnem preizkusu tako v zvezi z izvedenim postopkom na prvi stopnji kot z izdanim sklepom ni ugotovilo nobenih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere se sklicuje pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato na podane pritožbene navedbe še odgovarja z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Predlagatelj očita nasprotnemu udeležencu, da je razpisal volitve šele 6. 9. 2011, z datumom glasovanja 6. 10. 2011, čeprav je mandat sestave prejšnjega sveta potekel že 23. 5. 2011. Zato je nasprotni udeleženec kršil določbo 16. člena ZSDU, po kateri mora biti sklep o razpisu volitev objavljen najmanj 60 dni pred potekom mandata članov sveta delavcev, same volitve pa bi morale biti izvedene 15 dni pred iztekom mandata članov. Po stališču predlagatelja je šlo v konkretnem primeru za storitev bistvenih kršitev postopka volitev, zaradi česar so te neveljavne. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih zaključilo, da predlagatelj skladno z določbo 27. člena ZDSU ni bil pristojen predlagati kandidate za člane sveta delavcev nasprotnega udeleženca, saj je po navedeni določbi to pristojnost zgolj sindikata ali skupine delavcev v družbi, v kateri se voli delavce v takšen organ.

V tem sporu gre za vprašanje, če je bil predlagatelj kot krovni sindikat na državni ravni, v katerega je poleg ostalih sindikatov dejavnosti včlanjen tudi sindikat nasprotnega udeleženca, pristojen posegati v organiziranost in delo sindikatov na nižji ravni, v kar je potrebno šteti tudi volitve v svet delavcev v posamezni družbi. Določbe statuta predlagatelja (priloga B5) namreč tega ne predvidevajo. Poleg tega iz izvedenih dokazov ni razvidno, da bi predlagatelj v spornem primeru kandidiral za člane sveta delavcev svoje kandidate. V tej zvezi tudi ni dokazal, da bi bili delavci D. včlanjeni v njegov sindikat. V podobnem primeru iz sodne prakse je bilo že zavzeto stališče, da subjekti, ki niso bili kandidati za člane sveta delavcev, ne morejo biti predlagatelji v kolektivnem sporu zaradi razveljavitve volitev. Zato predlagatelj v konkretnem primeru ni imel dejanskih razlogov za izpodbijanje veljavnosti volitev pri nasprotnem udeležencu ter s tem aktivne legitimacije v tem sporu, saj ni izkazal nobene podlage za vložitev predloga, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča pa bi moralo sodišče prve stopnje v sporu predlog (namesto zavreči) pravilno zavrniti, saj gre pri presoji legitimacije strank za materialnopravno in ne procesno vprašanje. Vendar se predlagatelj na takšen razlog v pritožbi ne sklicuje, temveč na to, da bi moralo sodišče o predlogu razsoditi po vsebini.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1. Ali je „zveza sindikatov“ v širšem smislu lahko reprezentativni sindikat pri delodajalcu, odloča delodajalec.

2. Pravice delavcev v zvezi z izvajanjem delavske participacije so: a) sklic zbora delavcev zaradi izvolitve sveta delavcev (inicialna funkcija), b) predlagati kandidate v svet delavcev (kadrovska funkcija) in c) zahtevati razrešitev članov sveta delavcev (nadzorna funkcija).

3. Po določbi 76. člena Ustave RS je ustanavljanje, delovanje in včlanjevanje v sindikat svobodno.

4. Sodba VDSS opr. št. X Pdp 188/2011 z dne 24. 2. 2011.