Jedro

Poročilo tožnici ni bilo izročeno in z njim ni bila seznanjena, kljub temu pa je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo prav nanj. Tožnica je tako lahko šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pojasnila, da so podatki v poročilu CSD posledica napačno razumljene vsebine informativnega razgovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje v 4. točki izreka (v zavrnilnem delu) r a z v e l j a v i in v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je do pravnomočnega zaključka uvodoma navedenega pravdnega postopka dodelilo mladoletno hčerko pravdnih strank E.B. v varstvo in vzgojo tožnici ter določilo, da potekajo začasno stiki toženca s hčerko v prostorih CSD P. pod nadzorstvom strokovne osebe vsakih deset dni v trajanju dve uri. Osebju vrtca M., ki ga E. obiskuje, je prepovedalo, da bi tožencu omogočilo stik z E. ali mu jo izročilo, kot tudi, da bi jo izročilo komurkoli drugemu razen materi ali osebi, ki jo ta določi z notarsko overjeno izjavo. Zavrnilo pa je predlagano začasno odredbo v delu, ki se nanaša na prepoved vstopa tožencu v stanovanje na naslovu L.. Odločitev je utemeljilo s tem, da iz poročila CSD P. izhaja, da tožnica in hčerka že eno leto v tem stanovanju ne prebivata, ker živita v D. in zato začasna odredba s predlagano vsebino ni potrebna.

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je v poročilu CSD P. prišlo do napake, saj naj bi delavka CSD P. tožnico v njenem razgovoru glede bivanja v D. napačno razumela. Očitno je delavka CSD poročilo napisala na podlagi spomina o opravljenem informativnem razgovoru. Tožnica in hčerka ne bivata v D., temveč v L. v stanovanju, ki je last tožnice. Res pa se je tožnica sredi septembra 2005 začasno umaknila v D. zaradi strahu pred tožencem. Toženec je bil v priporu, ker pa je bila 16.9.2005 v njegovi zadevi razpisana obravnava, se je bala, da bo tega dne izpuščen na prostost, prišel v stanovanje in uresničil prejšnje grožnje. Ko je izvedela, da toženec ostaja v zaporu, se je vrnila v L.. Glede tega, da dejansko živi v L. predlaga zaslišanje sosed, vpogled v račune o stroških, vezanih na uporabo stanovanja in prilaga novo poročilo CSD, iz katerega izhaja, da podatek v prvem poročilu, da naj bi tožnica živela v D., ni točen.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica je poleg prvotno predlagane začasne odredbe glede začasnega varstva hčerke in njenih stikov z očetom, dne 16.9.2005 predlagala sodišču še izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se tožencu prepovedalo vstop v stanovanje v L., kar je argumentirala s tem, da je toženec trenutno v zaporu, da pa se boji, da bi ob morebitni izpustitvi iz pripora prišel v stanovanje, v katerem živi ona s hčerko in uresničil svoje grožnje. Odločitev o zavrnitvi začasne odredbe pa je prvostopenjsko sodišče utemeljilo s poročilom Centra za socialno delo z dne 22.9.2005, iz katerega izhaja, da naj bi tožnica s hčerko že eno leto živela v D.. To poročilo tožnici ni bilo izročeno in z njim ni bila seznanjena, kljub temu pa je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo prav nanj. Tožnica je tako lahko šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pojasnila, da so podatki v poročilu CSD posledica napačno razumljene vsebine informativnega razgovora, ki ga je imela z delavko Centra za socialno delo. Ker k pritožbi priloženi listinski dokazi (izjava tožnice z dne 19.10.2005 in novo poročilo CSD z dne 18.10.2005) navedbo tožnice v pritožbi potrjujejo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče bo moralo pri ponovnem obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe ponovno oceniti, ali so pogoji za njeno izdajo izpolnjeni.