Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 4. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep z dne 4. 1. 2018, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži upravni akt, ki ga izpodbija, in sicer v kopiji, prepisu ali v originalu. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep z dne 4. 1. 2018 vročen dne 17. 1. 2018, ko je začel teči tudi rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela dne 20. 1. 2018. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 16. 2. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča niti ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
I. Tožba se zavrže.
1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožeča stranka v tujini, to je v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek.
2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. K I. točki izreka:
3. Po določbah prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
4. Sodišče je tožeči stranki s sklepom I U 2278/2017-3 z dne 4. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 2278/2017-3 z dne 4. 1. 2018, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži upravni akt, ki ga izpodbija, in sicer v kopiji, prepisu ali v originalu. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa.
5. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep I U 2278/2017-3 z dne 4. 1. 2018 vročen dne 17. 1. 2018, ko je začel teči tudi rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je v tem odstavku navedeni sklep poslala tožeči stranki skupaj z dopisom z dne 17. 1. 2018. V dopisu je tožeči stranki pojasnila, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, jo opozorila na začetek teka rokov za odpravo pomanjkljivosti ter na pravne posledice nepravočasne odprave pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela dne 20. 1. 2018. 6. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 16. 2. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča niti ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.