Jedro

Ob ugotovitvi, da predlagateljici ni uspelo verjetno izkazati, da bi bil mladoletni otrok udeležencev v trenutni situaciji ogrožen, posledično tudi ni bilo moč izdati začasne odredbe.

Vsebinski kriterij pri določanju preživnine z začasno odredbo ni ustrezen življenjski standard, temveč zagotovitev nujnega preživljanja otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan od vložitve predloga dalje plačevati začasno mesečno preživnino za A. A. v višini 100 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da se je predlagateljica z otrokom iz A. odselila, ker je bila žrtev nasilja. Otrok zaradi tega ne sme imeti nižjega standarda od tistega, ki ga je bil vajen, sploh zato, ker ima oče visoke prejemke. Strošek prehrane, ki ga je predlagateljica opredelila na 200 EUR mesečno, je sodišče znižalo na 100 EUR. Tak znesek ne pokriva prehranskih stroškov za otroka, ki trenira nogomet in ima večje prehranske potrebe. Poleg tega otroci tri mesece zaradi počitnic in praznikov ne preživijo v šoli in so doma tudi med vikendom. V času epidemije je bil otrok ves čas doma. Tudi zato mora imeti tožnik dober imunski sistem, ki ga dobi s kvalitetno hrano, ki ni poceni. Sodišče je napačno ocenilo stroške v šoli. V znesek 80 EUR je vključilo tudi prehrano ter štelo, da je vsaj delno subvencionirana. Za tak zaključek ni imelo podlage v trditvah in v dokazih, zaradi česar se sklepa ne da preizkusiti. Prav tako za nakup šolskih potrebščin ne zadostuje 10 EUR mesečno. Predlagateljica je z otrokom prišla iz A. le s kovčkom in je morala nakupiti prav vse za šolo. Napačen je tudi zaključek, da bi moral biti s predlogom za določitev začasne preživnine zajet tudi znesek 300 EUR, ki jih nasprotni udeleženec že plačuje. Nasprotni udeleženec to preživnino plačuje, ker bi bilo sicer v A. ogroženo njegovo bivanje na podlagi vize. Predlagateljica zato v tem postopku uveljavlja le znesek, ki ga otrok potrebuje za nujno preživetje in ne celotnega zneska preživljanja.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 161. člena Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče za varstvo koristi otroka začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Kdaj je otrok ogrožen, je opredeljeno v 157. členu DZ.1

6. V skladu z ustaljeno sodno prakso je začasna odredba izjemno sredstvo, sodišče pa jo izda (le), če je to resnično nujno. V postopkih za izdajo začasne odredbe sodišča odločajo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

7. Vsa zgoraj navedena vodila je prvostopenjsko sodišče upoštevalo ter ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ob ugotovitvi, da predlagateljici ni uspelo verjetno izkazati, da bi bil mladoletni otrok udeležencev v trenutni situaciji ogrožen, posledično tudi ni bilo moč izdati začasne odredbe.

8. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da vsebinski kriterij pri določanju preživnine z začasno odredbo ni ustrezen življenjski standard, temveč zagotovitev nujnega preživljanja otroka. Zato je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno štelo, da mesečni stroški za preživljanje mladoletnega A. A., ki jih je predlagateljica ocenila na 435 EUR, niso nujni stroški z vidika nujnega preživljanja oziroma so ocenjeni previsoko. V pritožbi zatrjevan življenjski standard, ki naj bi ga imel deček pred selitvijo iz A., navedene ugotovitve ne spremeni. Sodišče namreč ni ugotavljalo dečkovega življenjskega standarda pred in po razpadu skupnosti udeležencev postopka oz. pred selitvijo iz A., pač pa nujnega preživljanja in s tega vidika tudi pravilno ovrednotilo stroške, ki so nujni za preživljanje (primerjaj 8. točko obrazložitve). Princip, za katerega se zavzema predlagateljica v pritožbi, bo obravnavan pri odločanju o višini preživnine.

9. Pritožnica v pritožbi navaja, da deček igra nogomet, in zato potrebuje bolj kvalitetno prehrano. Taka pritožbena trditev ugotovitev prvostopenjskega sodišča o višini stroškov za nujno preživljanje ter o pravilnosti priznanih stroškov za prehrano, ne izpodbije. Kakšni stroški za prehrano nastajajo za otroke primerljive starosti, je splošno znano, v obravnavanem primeru pa ni ne izkazano in ne zatrjevano, da bi šlo pri dečku za tako visoko stopnjo športnih obremenitev, ki bi narekovala drugačno prehrano in s tem primerno višje stroške.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ni moč preveriti zaključka sodišča, da naj bi bila prehrana delno subvencionirana. Sodišče je štelo, da je glede na nizke prihodke predlagateljice, prehrana v šoli vsaj delno subvencionirana (oporna točka 3). Iz podatkov spisa tudi izhaja, da predlagateljica prejema brezplačno pravno pomoč in socialne prejemke ter je upravičena do taksnih oprostitev. Na podlagi tega je prvostopenjsko sodišče lahko napravilo zaključek tudi o subvencionirani prehrani.

11. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da znašajo nujni mesečni stroški za šolo 80 EUR vključno s šolsko prehrano, izleti in šolskimi potrebščinami. Znesek je po oceni pritožbenega sodišča ustrezen, pritožbena navedba, da je predlagateljica prišla iz A. le s kovčkom in je morala nakupiti vse šolske potrebščine, pa zaključkov ne izpodbije. V Republiki Sloveniji osnovnošolski otroci prejmejo knjige brezplačno (v šolskem skladu), starši morajo kupiti preostale potrebščine. Priznani znesek bo v okviru prisojanja nujnih potreb zadostoval, celostno pa bodo šolski stroški presojani pri določanju preživnine.

12. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča znašajo nujni stroški za preživljanje 280 EUR mesečno. Ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec že sedaj plačuje preživnino v višini 300 EUR, so nujni stroški pokriti. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče v okviru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, nasprotni udeleženec višjega zneska ni dolžan zagotoviti. Predlagateljičin predlog, naj nasprotni udeleženec poleg plačevanja 300 EUR plačuje še dodatnih 100 EUR, zato ni utemeljen in ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Otrok je ogrožen, če je utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.