Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevata tudi vračilo stroškov revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Nova Gorica, št. 351-310/2009/19 z dne 7. 5. 2012. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pustil v veljavi gradbeno dovoljenje, št. 351-310/2009-5 z dne 15. 6. 2009, izdano investitorjema A. C. in B. C. (v nadaljevanju stranki z interesom). Izdano je bilo za gradnjo kmečke lope na tam navedenem zemljišču. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da nadomestna gradnja nezahtevnega objekta - kmečke lope, na mestu, kjer je tak objekt že stal, kljub temu, da odmik od posestne meje zemljišča v lasti revidentov znaša 0.03 m, kar je skladno z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju PUP), ki dopušča gradnjo nadomestnih objektov na sami meji, ne posega v pravice ali pravne koristi revidentov, ki sta jih uveljavlja v postopku, in sicer vzdrževanje zahodne stene njunega gospodarskega objekta (drvarnica in garaža), ki stoji tik ob parcelni meji zemljišč v lasti strank z interesom. Pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-555/2009-14-045305 z dne 5. 7. 2012. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Revidenta sta dovoljenost revizije po citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljila z navedbo osmih vprašanj, in sicer: (1.) ali je pri nadomestni gradnji kmečke lope pomembno, kakšen je bil prejšnji objekt; (2.) ali v tej zadevi izvedena nadomestna gradnja ustreza namenu nadomestne gradnje; (3.) ali so bili v tej zadevi izpolnjeni pogoji iz 123. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1B, Uradni list RS, št. 126/2007); (4.) ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da nadomestna gradnja kmečke lope v odmiku 3 cm od njune nepremičnine ne posega v tiste njune pravice in pravne interese, ki sta jih kot stranska udeleženca varovala v obnovljenem postopku z vidika njune lastninske pravice, če izdano dovoljenje ne vsebuje podatka, ali je objekt po velikosti in namembnosti enak prvotnemu objektu; (5.) ali bi moralo gradbeno dovoljenje vsebovati tudi podatke in opis prejšnjega objekta; (6.) ali je pravilno stališče, da se odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov nanaša le na objekte, ki so namenjeni prebivanju in opravljanju dejavnosti, ne pa tudi na nezahtevni objekt, kot je kmečka lopa; (7.) ali stališče, da lahko svoj objekt izolirata z notranje strani, presega okvir upravnega odločanja in (8.) ali bi moral upravni organ po uradni dolžnosti paziti na zadosten odmik iz vidika požarne varnosti.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča navedena vprašanja, ki niti niso konkretizirana na način, kot je to pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve, ne izkazujejo izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj glede na vsebino te zadeve niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi.

9. V tem upravnem sporu je izpodbijana odločba, s katero je prvostopenjski organ v obnovljenem postopku odločil, da stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo nezahtevnega objekta - kmečke lope, ostane v veljavi. Postopek je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. čelna ZUP, ker revidentoma ni bila dana možnost sodelovanja v prvotnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, torej samo zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi. To pomeni, da se je v obnovljenem postopku presojalo le, ali je z gradbenim dovoljenjem poseženo v pravice ali pravne koristi, to je na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi revidentov (43. člen ZUP), katerih varstvo sta v obnovljenem postopku uveljavljala, saj jima je bil izključno zaradi varstva le teh priznan položaj stranskih udeležencev. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. I Up 1180/2002 z dne 13. 7. 2005, I Up 1435/2003 z dne 31. 3. 2005, I Up 183/2006 z dne 8. 4. 2009, X Ips 329/2010 z dne 18. 5. 2011, X Ips 171/2013 z dne 2. 10. 2013, ki je skladna s stališčem Ustavnega sodišča v odločbi U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011), lahko revidenta, kot stranska udeleženca v tem postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v prostor, varujeta le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne moreta pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Obseg varstva njunih pravic in pravnih koristi pa je odvisen od njune aktivnosti in, kot že navedeno, omejen z njunim pravnim interesom v (tujem) postopku.

10. Vprašanja, ki jih revidenta navajata, z izjemo sedmega vprašanja, pa se ne nanašajo na vsebino odločanja v tem obnovljenem postopku, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala, in sicer: možnost vzdrževanja zahodne stene njunega objekta, tudi izvedbo ometov, fasade in izolacije.

11. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se nanašajo na izpolnjevanje pogojev, ki jih ZGO-1B določa za nadomestno gradnjo. Tako kot so postavljena, se nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa na varstvo pravic ali pravnih koristi revidenta. Iz vprašanj in iz ostalih revizijskih navedb namreč izhaja, da revidenta s temi vprašanji uveljavljata zaščito javne koristi, ne pa tudi zaščite svoje pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku varovala.

12. Glede na vsebino te zadeve tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago 25. člena PUP, ki določa splošne pogoje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in 74. c. člena ZGO-1B, ki določa postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V zvezi s tema dvema vprašanjema revidenta namreč niti v upravnem niti v sodnem postopku nista uveljavljala zaščite kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Pa tudi v revizijskih razlogih konkretnih revizijskih ugovorov, ki bi se nanašali na ti dve vprašanji, nista navedla in utemeljila. Zato vsebinska presoja teh vprašanj, ki v okviru uveljavljanih revizijskih razlogov nista konkretizirani in obrazloženi, niti ni možna.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi sedmo vprašanje, ki ga revidenta navajata, ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev v izpodbijanem aktu, da izdano dovoljenje ne posega v njuno pravico vzdrževanja zahodne stene njunega objekta, namreč ne temelji samo na razlogu, ki ga v svojem vprašanju navajata revidenta. V izpodbijanem aktu je prvostopenjski organ navedel tudi dodaten bistveni razlog, in sicer: da revidenta te stene svojega objekta, ki je zgrajen z minimalnim odmikom od parcelne meje ali celo brez odmika, ne bi mogla izolirati oziroma vzdrževati brez posega v zemljišče v lasti stranskih udeležencev, torej tudi, če ne bi bilo zgrajene sporne lope, da torej v njuno pravno varovano pravico oziroma korist, da to steno vzdržujeta brez posega v tuje pravice in pravne koristi, izdano gradbeno dovoljenje ne vpliva. Zato odgovor na zastavljeno vprašanje ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.

14. Ker izpostavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino te zadeve, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 16. O stroškovnem zahtevku Vrhovno sodišče ni odločalo, ker revidenta v reviziji nista opredeljeno navedla stroškov, katerih vračilo zahtevata (prvi in drugi dostavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).