Jedro

Rok za vložitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora iz drugega odstavka 129.a člena ZKP (15 dni od pravnomočnosti sodbe) velja le v primeru vložitve predloga pred nastopom kazni, ne pa v primeru, ko je obsojenec kazen zapora že nastopil.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. S sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I K 6547/2011 z dne 21. 11. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 6547/2011 z dne 1. 10. 2013 je bil obsojeni A. B. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je bila določena kazen enajst mesecev zapora ter kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B), za katero mu je bila določena kazen dva meseca zapora, zatem pa izrečena enotna kazen eno leto zapora. Sodba je postala pravnomočna 18. 10. 2013. 2. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 16. 5. 2014 ugodilo obsojenčevemu predlogu za izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu (točka 1. izreka); obsojenec bo med prestajanjem kazni zapora še naprej delal pri delodajalki S. M., s. p. (točka 2. izreka) ter da natančnejše pogoje izvrševanja določi direktor zavoda s posebno odločbo, do izdaje te odločbe pa obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu (točka 3. izreka). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 6. 2014 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora tako, da med prestajanjem kazni še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu, kot prepozen zavrglo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je obsojenčev zagovornik pravočasno dne 10. 7. 2014 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Sklicujoč se tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 29237/2010 z dne 28. 10. 2013, v zahtevi navaja, da sodna praksa na področju reševanja predlogov za alternativno izvrševanje kazni zapora, ko je obsojenec že nastopil kazen, ni ustaljena. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo podanem dne 19. 8. 2014 meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. Navaja, da zagovornik v zahtevi pravilno opozarja na različni stališči istega sodišča glede možnosti dovolitve izvršitve zaporne kazni na alternativni način po 12. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), kar pomeni neenotno uporabo prava. Z odgovorom državne tožilke sta bila obsojenec in zagovornik dne 26. 8. 2014 seznanjena.

B.-1

5. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP-K(1) se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti po končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

6. Izpodbijani pravnomočni sklep (sklep o zavrženju obsojenčevega predloga za alternativno prestajanje kazni zapora) ni odločba, s katero bi bil kazenski postopek končan. Gre za drugo odločbo iz prvega odstavka 420. člena ZKP - poseben sklep, s katerim je sodišče odločilo o alternativnem prestajanju kazni zapora, ki se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le, če so podani pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP-K, torej če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na navedeno je moralo Vrhovno sodišče najprej preizkusiti, ali obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti izpolnjuje pogoje citiranega prvega odstavka 420. člena ZKP.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom (sklep I Kp 6547/2011 z dne 19. 6. 2014) kot prepozen zavrglo predlog obsojenca, ki je v času podaje predloga že nastopil kazen zapora, za alternativno prestajanje kazni zapora. Presodilo je, da je predlog obsojenec podal prepozno, po izteku petnajstdnevnega roka določenega v drugem odstavku 129.a člena ZKP; isto sodišče pa je v odločbi I Kp 29237/2010 z dne 28. 10. 2013 presodilo drugače. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se glede roka za uveljavljanje pravice obsojenca za alternativno prestajanje kazni zapora v svojih odločbah še ni izreklo. Gre za vprašanje, ki presega pomen konkretne kazenske zadeve, saj je od odločitve mogoče pričakovati enotno uporabo prava preko sodne prakse. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti glede tega vprašanja sprejelo v obravnavo.

B.-2

8. Kazenski zakonik(2) pod določenimi pogoji omogoča takoimenovane alternativne načine prestajanja kazni zapora, in sicer: (i) prestajanje kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevnih prebiva doma - zapor ob koncu tedna; (ii) da se kazen zapora nadomesti s hišnim zaporom ali z delom v splošno korist. O dopustnosti takšnega načina izvršitve kazni odloča sodišče na predlog obsojenca s sodbo s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom.(3) V primeru, ko sodišče o alternativnem načinu prestajanja zaporne kazni ne odloči s sodbo s katero izreče kazen zapora, pa lahko obsojenec (enako tudi njegov zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP) predlog za takoimenovan alternativni način prestajanja kazni vloži naknadno. Predlog za vse v 86. členu KZ-1B opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora lahko obsojenec poda pred nastopom kazni, v tem primeru mora predlog vložiti v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe.(4)

9. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)(5) pa (pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek) omogoča obsojencu (ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora (i) zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost, ali (ii) če ima status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti, vložitev predloga, da se kazen zapora izvrši tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dnevih, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (t.i. zapor ob koncu tedna) tudi po tem, ko je že nastopil kazen zapora (torej med prestajanjem kazni zapora). V tem primeru pa mora pred odločanjem sodišča o predlogu obsojenca za zapor ob koncu tedna (ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1) podati mnenje direktor zavoda, kjer obsojenec kazen prestaja.

10. Vprašanje, ki se v obravnavani zadevi zastavlja je, ali rok iz drugega odstavka 129.a člena ZKP velja tudi v primeru, ko obsojenec predlog za zapor ob koncu tedna vloži med prestajanjem kazni.

11. Višje sodišče v Ljubljani je v konkretni zadevi svojo odločitev o zavrženju obsojenčevega predloga za zapor ob koncu tedna kot prepozno vloženega utemeljilo s sklicevanjem na prvi odstavek 12. člena ZIKS-1, ki določa, da o izvršitvi kazni zapora ob koncu tedna odloči sodišče pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, to je ZKP, ki pa določa rok (15 dni po pravnomočnosti sodbe) v katerem je možno vložiti predlog za alternativno izvršitev kazni zapora. Obsojencu je 15 dnevni rok za vložitev predloga iztekel 7. 11. 2013, predlog pa je obsojenec vložil dne 14. 4. 2014. 12. Nobenega dvoma ni, da določba drugega odstavka 12. člena ZIK-1 omogoča vložitev predloga za zapor ob koncu tedna tudi obsojencu, ki je že nastopil kazen zapora v zavodu in je v času podaje predloga na prestajanju kazni. Določba tretjega odstavka 12. člena ZIKS-1(6) določa, da je postopek odločanja sodišča o izvršitvi zapora po drugem odstavku 12. člena ZIKS-1 enak, kot postopek odločanja sodišča o predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora pred nastopom kazni in tako glede postopka odločanja sodišča ZIKS-1 napotuje na ZKP. Zato določbe tretjega odstavka 12. člena ZIKS-1 ni mogoče razlagati na način kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to je s sklicevanjem le na drugi odstavek 129.a člena ZKP (rok za vložitev predloga). Določba 129.a člena ZKP je bistveno širša, v njej so določeni načini alternativnega prestajanja kazni zapora in pristojnost sodišča za odločanje o predlogih ter vrsta odločbe (prvi odstavek); rok in upravičenci za vložitev predloga (drugi odstavek); zavrženje (prepoznega, nedovoljenega ali očitno neutemeljenega) predloga oziroma razpis naroka glede navedb v predlogu (tretji odstavek) ter upravičence za vložitev pritožbe zoper sklep iz prvega odstavka istega člena (četrti odstavek). Tudi glede na druge določbe ZIKS-1 v zvezi z izvršitvijo kazni zapora: poziv za nastop kazni (18. člen ZIKS-1), rok med pozivom in nastopom kazni (20. člen ZIKS-1) ter možnosti odločitve nastopa kazni (24. in 25. člen ZIKS-1), je logično, da rok iz drugega odstavka 129.a člena ZKP (15 dni od pravnomočnosti sodbe) velja le v primeru vložitve predloga za alternativno izvršitev kazni zapora pred nastopom kazni, ne pa v primeru, ko je obsojenec kazen zapora že nastopil (med prestajanjem kazni zapora).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti in izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je tudi v nasprotju z odločitvijo istega sodišča o enakem pravnem vprašanju (sklep I Kp 29237/2010 z dne 28. 10. 2013) razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.

Op. št. (1) : Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP-K), Ur. l. RS, št. 91/2011 z dne 14. 11. 2011, ki se je začel uporabljati dne 15. 5. 2012. Op. št. (2) : 86. člen KZ-1B.

Op. št. (3) : Enajsti odstavek 86. člena KZ-1B.

Op. št. (4) : Drugi odstavek 129.a člena ZKP.

Op. št. (5) : 12. člen ZIKS-1. Op. št. (6) : Tretji odstavek 12. člena ZIK-1: o izvršitvi kazni zapora po določbah prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, na podlagi predloga vloženega po pravnomočnosti sodbe.