Jedro

Če odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljita na več medsebojno neodvisnih razlogih za razrešitev, ki po prvem odstavku 23. člena ZJA vsak zase utemeljuje odločitev o razrešitvi, revident z revizijskimi ugovori, ki se tičejo le enega izmed razlogov za razrešitev, ne more utemeljiti nepravilnosti oziroma nezakonitosti drugih razlogov za razrešitev in s tem nezakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odločbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Vlade Republike Slovenije št. 01410-2/2014/5 z dne 13. 2. 2014. S to odločbo je bil tožnik razrešen s funkcije direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na več razlogih za razrešitev iz 23. člena Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA), in sicer je navedla: da tožnik ne izpolnjuje dveh pogojev za imenovanje, določenih v 19. členu ZJA, ker nima deset let delovnih izkušenj (v nadaljevanju pogoj delovnih izkušenj) in ker ni izkazal, da je strokovnjak s področja dela agencije (v nadaljevanju pogoj strokovnjaka s področja dela agencije); da javna agencija pod njegovim vodstvom ni dosegala zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma je pri njenem delu prihajalo do ponavljajočih se napak ali do težje napake.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja s stališči tožene stranke in njenimi razlogi za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), pri čemer dodatno utemelji pravilnost odločitve v zvezi s tožbenimi ugovori o izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj in pojasnjuje, da kot razlog za pravilnost odločitve tožene stranke zadostuje že obstoj tega razloga za razrešitev.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga tožnik (v nadaljevanju revident) revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da se postopek razrešitve ustavi, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v zvezi s pogojem delovnih izkušenj zmotno uporabilo 13. točko 6. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) oziroma ni uporabilo tretjega stavka iz 13. točke navedenega člena ZJU. Zatrjuje tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih tožbenih navedb v zvezi z izkazovanjem pogoja delovnih izkušenj. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Hkrati z revizijo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. 5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo in začasno odredbo predlaga zavrnitev začasne odredbe in zavrženje revizije.

K I. točki obrazložitve:

6. Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavani zadevi je revizija dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča je revident z navedbami o nezaposlenosti in finančnem ter premoženjskem stanju svoje družine, ki jih je tudi izkazal, zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izkazovanja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Ker je revizija dovoljena že na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do drugega uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi.

(1)

9. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o revidentovi razrešitvi z mesta direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

10. Razlogi za predčasno razrešitev direktorja javne agencije so urejeni v prvem odstavku 23. člena ZJA, ki določa, da se direktorja predčasno razreši: če to sam zahteva; če ne izpolnjuje pogojev za imenovanje; če stori dejanje, ki je v zakonu o javnih uslužbencih določeno kot hujša disciplinska kršitev; če svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela na položaju direktorja; če javna agencija ne dosega zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do težje napake.

11. Razlogi za predčasno razrešitev so po tej določbi ZJA določeni alternativno, kar pomeni, da že obstoj enega razloga zadošča za utemeljitev odločitve o predčasni razrešitvi.

12. Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da odločitev tožene stranke temelji na dveh medsebojno neodvisnih razlogih za razrešitev iz prvega odstavka 23. člena ZJA in sicer: da tožnik ne izpolnjuje dveh pogojev za imenovanje, ki so prav tako alternativno določeni v drugem odstavku 19. člena ZJA (pogoja delovnih izkušenj in pogoja strokovnjaka s področja dela agencije); da javna agencija pod njegovim vodstvom ni dosegala zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma je pri njenem delu prihajalo do ponavljajočih se napak ali do težje napake. Z vsemi razlogi za razrešitev, ki jih je navedla tožene stranke v izpodbijani odločbi se je strinjalo tudi sodišče prve stopnje, kar je posebej poudarilo ter se pri tem oprlo na določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Sklicevanje sodišča na razloge oziroma utemeljitev izpodbijanega akta zakon posebej predvideva in dopušča, kar pomeni, da izpodbijana sodba vsebuje utemeljitev glede vseh razlogov, saj je za njene razloge treba šteti razloge izpodbijanega upravnega akta (ki pa jih sodišču zaradi navedene zakonske določbe ni treba ponavljati), čeprav se je v svoji obrazložitvi izrecno opredelilo (le) glede izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj.

(2)

13. Revident v reviziji napada odločitev sodišča prve stopnje zgolj v delu, ki se nanaša na utemeljitev pogoja delovnih izkušenj kot razloga za razrešitev, oziroma vse svoje revizijske ugovore uveljavlja le v zvezi s pravilnostjo odločitve neizpolnjevanja navedenega razloga za razrešitev (revident uveljavlja revizijska razloga kršitve materialnega prava, in sicer nepravilne razlage pogoja delovnih izkušenj po ZJU in bistvenih kršitev določb postopka, in sicer naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z izkazovanjem pogoja delovnih izkušenj).

14. Ob dejstvu, da odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljita na več medsebojno neodvisnih razlogih za razrešitev, ki po prvem odstavku 23. člena ZJA vsak zase utemeljuje odločitev o razrešitvi, po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj z revizijskimi ugovori, ki se tičejo le enega izmed razlogov za razrešitev, ne more utemeljiti nepravilnosti oziroma nezakonitosti drugih razlogov za razrešitev in s tem nezakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odločbe.

15. Vrhovno sodišče zato ob takšni, z vidika razlogov za razrešitev neceloviti revizijski trditveni podlagi, ni sprejelo stališč v zvezi z revizijskimi ugovori o pravilnosti presoje pogoja delovnih izkušenj kot razloga za razrešitev, saj revident tudi z odgovori na te revizijske trditve, ne more uveljaviti nezakonitosti izpodbijane odločitve.

16. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo.

K II. točki izreka:

17. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 18. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

19. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tako Vrhovno sodišče tudi izrecno že v zadevi II Ips 328/2009 z dne 26. 08. 2009 glede uporabe 371. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je tedaj vseboval identično določbo kot 86. člen ZUS-1. (2) Takšno stališče je v praksi Vrhovnega sodišča že ustaljeno (glej npr. obrazložitve v zadevah I Up 48/2015, X Ips 246/2013, X Ips 200/2013, X Ips 340/2011).