Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ustavilo postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po drugem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju: ZPPPD) iz razloga po 5. točki 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1). Na podlagi drugega odstavka 137. člena ZP-1 je sodišče obdolžencu odvzelo zasežen kovinski drobilec rastlin in odločilo, da se odvzet predmet po pravnomočnosti te sodbe uniči. 2. Takšni odločitvi nasprotuje prekrškovni organ s pravočasno vloženo pritožbo z uveljavljanjem pritožbenega razloga kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek in zaradi odločitve o sankcijah. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da se pritožbi ugodi in obdolženca spozna za odgovornega storitve očitanega prekrška in se mu izreče sankcija.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je predlagatelj v rednem postopku o prekršku z obdolžilnim predlogom obdolžencu očital storitev prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD, ker naj bi imel obdolženec 9. 8. 2022 ob 18.30 uri na naslovu Topolšica 16d, Topolšica, neupravičeno v posesti manjšo količino prepovedane droge konoplje za enkratno lastno uporabo. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je zaslišalo obdolženca in vpogledalo v listine spisa (navedene v točki 3. izpodbijane sodbe) zaključilo, da ni mogoče šteti za dokazano, da je imel obdolženec v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, ker objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan in je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1. 6. V obravnavni zadevi je nosilno vprašanje, ali je obdolženec s posestjo prepovedane droge v količini, ki je ni bilo mogoče niti odtehtati, izpolnil zakonske znake prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD. Ta zakonska določba določa, da se z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev (41,73 EUR) do 50.000 tolarjev (208,65 EUR) kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

7. Obdolžencu je prekršek po predpisu iz prejšnjega odstavka mogoče očitati le, kadar ta poseduje manjšo količino prepovedane droge za enkratno uporabo. Ugotoviti in dokazati je torej treba poleg obdolženčeve posesti prepovedane droge tudi objektivni zakonski znak, t.j. da količina zasežene prepovedane droge zadostuje za enkratno uporabo. Zgolj ugotovitev, da je obdolženi posedoval prepovedano drogo, samo po sebi zato (še) ne zadostuje za uresničitev (vseh) zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je prvo sodišče namreč prepričljivo obrazložilo, da je za pripravo enega cigaretnega zvitka (jointa) potrebno najmanj 0,5 g konoplje in da si s prahom najdenem v mlinčku, ko je bila najdena tako majhna količina droge, da je ni bilo mogoče niti stehtati, ne bi bilo mogoče pripraviti enega jointa. Takšno pritožbeno neproblematizirano razlogovanje prvostopenjskega sodišča pa utemeljuje nadalje pravilnost zaključka, da objektiven zakonski znak prekrška, to je posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, ni izkazan.

Prekrškovni organ v pritožbi protispisno navaja, da gre v obravnavani zadevi za prekršek neznatnega pomena, kar pa sploh ne izhaja iz razlogov v izpodbijani sodbi. Ustavitev postopka v izpodbijani sodbi temelji na določbi 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 iz razloga nedokazanosti zakonskega znaka prekrška, to je posesti manjše količine droge za enkratno lastno uporabo, kar je v tej zadevi tudi ključno. Pritožbeno sodišče sicer sprejema stališče prekrškovnega organa, da gre tudi v tej zadevi za prepovedano substanco – konopljo z izpostavljanjem škodljivih posledic, ki jih ta pri uživalcih povzroča, vendar pa je v kaznovalnem pravu (kamor sodi tudi področje prekrškov) ključno spoštovanje načela zakonitosti in s tem določenosti očitkov, katerega namen je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni. Kajti v primeru, če bi se storilcu očitala storitev prekrška, ki ne izpolnjuje katerega od zakonskih znakov prekrška opredeljenega v materialnem predpisu, bi bilo na ta način prekršeno načelo zakonitosti, ki ga določa prvi odstavek 28. člena Ustave Republike Slovenije. To načelo se na področju prekrškovnega prava izraža tudi v enotni sodni praksi z obrazloženo zahtevo po konkretiziraciji zakonskih znakov v opisu protipredpisnega ravnanja odločbe prekrškovnega organa oziroma sodišča, ki odloča v prekrškovni zadevi. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev, kot to smiselno pritožba predlaga.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).