Jedro

V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje je tožencu naložena obveznost, da tožniku plača 14.276,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2012 in 16.427,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2013 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v znesku 867,96 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek zavrne, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da način vročanja tožbe ni pojasnjen. Iz vročilnice na list. št. 14 je razvidno, da tožba tožencu na naslovu M. 1 ni bila vročena. Enako je razvidno iz vročilnice na list. št. 60. Kljub temu, da je sodišče s strani vročevalcev pridobilo jasno sporočilno, da toženca na naslovu M. 1 ni, tožeče stranke ni pozvalo na popravo naslova. Odločilo se je za poizvedovanje na CSD ... in vročanje preko Psihiatrične bolnišnice ... Tudi prvi poskus vročanja v tej bolnišnici ni uspel, ker je bolnišnica sodišču odgovorila, da toženca v evidenci pacientov nimajo. Potem, ko je sodišče preko bolnišnice vročalo drugič, naj bi bila tožba dne 28.10.2014 tožencu vročena. Toženec izjavlja, da ga do 28.10.2014 ni bilo v Psihiatrični bolnišnici ...: bil je na Oddelku za psihiatrijo ... Tožba mu zato ni mogla biti vročena. V zvezi s tem toženec predlaga poizvedbo, kdaj je bil prepeljan nazaj v ... Očitno je, da je podpis na povratnici ponarejen. Šele po vrnitvi v ... je toženec spremenil svoj naslov iz M. 1, kjer že dolgo ni bival, na naslov C. 1. Zatrjuje tudi kršitev 7. in 11. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V zvezi s toženčevo procesno sposobnostjo pa navaja, da sodišče ne bi smelo čakati na razplet postopka za odvzem poslovne sposobnosti. Vročitev bi moralo opraviti po skrbniku za poseben primer, ki bi ga pred tem določilo. S tem bi bili zavarovani toženčevi interesi, kajti dvom v toženčevo prištevnost je očiten. Tožeča stranka navaja, da je bil nasilen do družinskih članov in da je bil prisilno hospitaliziran, pri čemer razlog za dolgotrajno hospitalizacijo ni jasen. Ta dejstva kažejo, da se ne zaveda pomena svojih ravnanj, ne glede na drugačno ugotovitev nepravdnega sodišča. Sklicuje se na 13. čl. ZPP in navaja, da ugotovitev nepravdnega sodišča ni zavezujoča. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na tretji odstavek 140. čl. ZPP in prvi odstavek 142. čl. ZPP ter ocenjuje, da je bila tožba pravilno vročena. Za pravilno ocenjuje ravnanje sodišča, ki je spremljalo potek nepravdnega postopka o odvzemu opravilne sposobnosti in tam sprejeto odločitev upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba pravilno povzema način vročanja tožbe. Na naslovu M. 1 vročitev ni bila uspešna. Ker je bila sodišču znana toženčeva nastanitev v Bolnišnici ... in ker je šlo za začasno odsotnost iz stalnega bivališča, razloga za pozivanje tožeče stranke k popravi tožbe ni bilo (108. čl. ZPP). Prvi poskus vročanja preko bolnišnice (dne 10.10.2014) ni bil uspešen, kar se sklada s pritožbeno trditvijo, da pred 28.10.2014 toženca v tej bolnišnici ni bilo. Drugi poskus vročanja preko bolnišnice pa je bil uspešen. Dne 28.10.2014 je toženec bil v tej bolnišnici, saj mu je socialna delavka (iz njenega podpisa je razbrati, da s piše P.) sodno pisanje vročila; povratnica pripeta listovni številki 67. Toženec navaja, da ga v tej bolnišnici ni bilo do 28.10.2014, kar je lahko točno, ni pa pomembno. Bistveno je, da je bil v tej bolnišnici fizično prisoten dne 28.10.2014. Ker ni dvoma, da se je tega dne nahajal v bolnišnici ..., potrebe po preverjanju, kdaj je bil pripeljan nazaj v ..., ni. Tudi podpis na povratnici ne vzbuja dvoma, da je bila vročitev opravljena. Primerjava tega podpisa s toženčevim podpisom na povratnici, ki izkazuje vročitev sodbe (list. št. 74) ter toženčevim popisom na pooblastilu (listina B4) pokaže, da gre za identične podpise. Gre sicer za laično primerjavo, ki pa ima kljub temu določeno težo, ker toženčev podpis vsebuje veliko število črt in vijug, kar je težko ponarediti. Ker tudi nobenih drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom o vročitvi tožbe dne 28.10.2014 v Psihiatrični bolnišnici ... ni, je izpolnjen v 1. točki 318. čl. ZPP predpisan pogoj za izdajo zamudne sodbe: Tožba je bilo tožencu pravilno vročena v odgovor.

6. Razpravljajoče sodišče bi toženčevo pravdno sposobnost lahko preverilo v okviru tega postopka. Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti je procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (80. čl. ZPP). Ker je bil v času vročanja tožbe že v teku nepravdni postopek zaradi odvzema toženčeve opravilne sposobnosti, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost, ni nerazumno, da je razpravljajoče sodišče vročanje tožbe odložilo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka. Odločitev je bila ekonomična, ker je preverjanje te sposobnosti z izvedencem zvezano s stroški. Tudi preverjanje toženčeve sposobnosti v tem postopku, bi terjalo določen čas. Postopanje sodišča je bilo zato racionalno in ni podaljšalo postopka. Zakaj odločitev nepravdnega sodišča ne bi smela biti upoštevana, pritožba ne navaja.

7. Ker je bilo v nepravdnem postopku ugotovljeno, da je toženec opravilno in s tem procesno sposoben, bi bil z eventualno drugačno odločitvijo in postavljanjem skrbnika toženec nezakonito omejen pri izvrševanju pravdnih dejanj. Ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi bila postavitev zakonitega zastopnika v toženčevo korist. Postavitev zakonitega zastopnika bi namreč pomenila omejitev toženčeve pravice do izjavljanja; toženec v postopku ne bi mogel več sodelovati sam, ampak bi bila upoštevna le dejanja njegovega zastopnika.

8. Tudi pritožbeno sodišče v obstoj toženčeve procesne sposobnosti ne dvomi. Dejstvo, da naj bi bil nasilen do družinskih članov, odsotnosti procesne sposobnosti ne dokazuje. Po tem, ko je bil prisilno hospitaliziran, je bila njegova opravilna sposobnost v sodnem postopku preizkušena s sredstvi, ki so za ugotavljanje le-te predvidena. Dejstvo, da bi po tem preizkusu prišlo do spremembe toženčevega zdravstvenega stanja, ni zatrjevano.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).