Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako je ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil. Stečajni dolžnik stečajne mase ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, saj bi sicer poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, začet s sklepom z dne 9. 11. 2015, in predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je zaradi neplačanih terjatev za opravljeno delo v Avstriji začel postopek osebnega stečaja. Pred začetkom tega postopka je bil izbrisan iz poslovnega registra. O zaposlitvi pri B. H. s. p. za določen čas je upraviteljico obvestil in ji tudi pošiljal bančne izpise. Po izgubi te zaposlitve se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje, dobil je delo v Avstriji, kjer je delal 2 meseca, ni pa takoj obvestil stečajne upraviteljice o tej zaposlitvi, česar ni napravil namerno. Po prenehanju dela v Avstriji se je zopet prijavil na Zavodu za zaposlovanje. Že v Avstriji ni mogel več opravljati dela, ker je imel poškodovano hrbtenico ter se še danes zdravi in je bil operiran ter delno nepokreten. Zato prosi sodišče, da mu to napako oprosti, saj se je bil prisiljen podati v osebni stečaj.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je bil začet postopek odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem mora dolžnik poleg obveznosti, določenih v 383.b, 384. in 386. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, izpolnjevati še dodatne obveznosti (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Če je zaposlen, mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, če pa ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali začasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Dolžnik v postopku osebnega stečaja mora sodišču dati poročila o stanju svojega premoženja, katerega del so tudi podatki o dolžnikovih transakcijskih računih (2. točka drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Med postopkom pa mora upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Sporočiti mora torej vsako spremembo glede transakcijskih računov, pa tudi glede zaposlitve. Prav tako mora nemudoma sporočiti podatke o skupnem mesečnem znesku plače, če se je med postopkom osebnega stečaja zaposlil (3. točka drugega odstavka 384. člena v zvezi s 1. točko šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP).
5. Iz dolžnikovih navedb, podanih tudi še v pritožbi, je razvidno, da teh svojih obveznosti ni izpolnjeval. Kadar dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, prejema plačo ali druge prejemke, sodišče tudi izda sklep o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika v smislu 393. člena ZFPPIPP, če pa ima odprt denarni račun, sodišče izda sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih v smislu 394. člena ZFPPIPP. Izdaja teh sklepov je nujna, saj prejemki in druga denarna sredstva, ki presegajo znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, predstavljajo stečajno maso, namenjeno za poplačilo upnikov (389. člen ZFPPIPP).
6. Iz navedenih določil je razvidno, da gre za nujne obveznosti dolžnika, vse pa z namenom, da se doseže namen postopka osebnega stečaja, ki je v tem, da bi bili vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP).
7. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je odpust obveznosti pravna dobrota. Da bi dolžnik dosegel ta cilj, ki mu ga zakon omogoča, pa mora vestno in redno izpolnjevati vse dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Odpust obveznosti močno posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev (33. člen Ustave RS). Zaradi tega posega v ustavne pravice upnikov je upravitelju naloženo, da v primeru kršitve obveznosti mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Čim sodišče ugotovi, da so bile dolžnikove obveznosti dejansko kršene, pa tudi ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako pa je tudi ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil. S tem pa je tudi povzročil, da upraviteljica niti ni mogla opravljati učinkovitega nadzora nad njim, prav tako pa je tudi porabil znesek, ki bi moral biti plačan v stečajno maso. Stečajni dolžnik stečajne mase pač ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, ravno zaradi zgoraj navedenega posega v pravice upnikov. Upraviteljica je torej morala vložiti ugovor proti odpustu obveznosti, glede na ugotovitve pa je tudi sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek odpusta obveznosti in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Na njegovo odločitev ne morejo vplivati niti razlogi, zakaj je dolžnik postal insolventen in je bil zato nad njim začet postopek osebnega stečaja.
8.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.