Jedro

Utemeljeno pritožba tudi smiselno uveljavlja kršitev določbe 325. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ko navaja, da je izpodbijani dopolnilni sklep nepravilen in da ga je sodišče izdalo prepozno, saj je sodišče prve stopnje dopolnilni sklep izdalo po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stalnemu sodnemu izvedencu psihiatrične stroke doc. dr. A. A. za izdelano izvedensko mnenje z dne 11. 4. 2022 odmeri še 8,85 % prispevek pokojninskega in invalidskega zavarovanja – PIZ v višini 59,83 EUR ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 3,58 EUR, tako da skupni znesek za plačilo znaša 739,41 EUR (I. točka izreka), tožečim strankam je naložilo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa solidarno doplačajo še predujem v višini 63,41 EUR za stroške in nagrado sodnega izvedenca na TRR Okrožnega sodišča v Celju in v istem roku na sodišče predložijo dokazilo o plačilu (II. točka izreka) in sklenilo, da če tožeče stranke ne bodo ravnale po nalogu sodišča, bo stroške prisilno izterjalo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je prvotožeča stranka B. B. (prvotožnik) pravočasno pritožila brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, da je sprejet prepozno in da je njegova vsebina odmerjena v neskladju z zakonodajo. Meni, da je določba zakona, da so sodni izvedenci lahko le fizične osebe, jasna, in da pojasnilo sodišča, da je spregledalo, da je izvedenec stroške priglasil kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik, ustvarja le nepotrebne nejasnosti. Izpostavlja, da bi pri odmeri prispevkov sodišče moralo pravilno izhajati iz nagrade v višini 656,00 EUR, saj se prispevki plačujejo od osnove plačila za opravljeno delo, brez dodanih materialnih stroškov. Na stroškovniku se je izvedenec predstavil kot samozaposlena oseba, ki naj mu sodišče nakaže nagrado na osebni TRR oziroma na TRR ordinacije, v imeniku sodnih izvedencev pa je vpisan podatek, da je izvedenec zaposlen. Ta podatek se torej ne ujema s podatkom na stroškovniku, po katerem se je ravnalo sodišče. Meni, da bi sodišče moralo najprej razjasniti status izvedenca. Podatki razvidni iz imenika oziroma podatki o zaposlitvenem statusu (npr. samozaposlen, upokojenec, brezposeln, itd.), s katerimi se bodisi zahteva vključitev v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 bodisi se obvešča sodišče, da so zavarovani na drugi pravni podlagi, so pomembni za odločitev o tem, ali izvedencu poleg nagrade in stroškov sploh pripada še prispevek za PIZ in prispevek za zdravstveno zavarovanje. Tudi te podatke bi sodišče prve stopnje moralo preveriti pred izdajo sklepa. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Prvotožena stranka je po pooblaščencu vložila odgovor na pritožbo, nasprotovala pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo je vložil tudi sodni izvedenec doc. dr. Matej Kravos in izpostavil, da je v stroškovniku navedel vse potrebne podatke, ki jih za odločanje o povrnitvi nagrade in stroškov izvedencu zahtevajo sodišča. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 4. 2022 sodnemu izvedencu doc. dr. A. A. za pisno izvedensko mnenje1 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 676,00 EUR. Po izdaji navedenega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da izvedencu pripadata tudi 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje, zato je ob smiselni uporabi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP z izpodbijanim dopolnilnim sklepom sodnemu izvedencu za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo še nadaljnjih 63,41 EUR.

6. Pritožba pravilno izpostavlja, da je sodni izvedenec v stroškovniku za povrnitev nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje z dne 11. 4. 2022 navedel,2 da je bil v času opravljanja storitve za potrebe sodišča pokojninsko zavarovan kot samozaposlena oseba.

7. Plačilo prispevkov za obvezna zavarovanja določata Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). ZPIZ-2 določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino (prvi in drugi odstavek 18. člena ZPIZ-2). V tretjem odstavku 18. člena ZPIZ-2 pa je določeno, da se ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena oseba zavaruje na podlagi 18. člena, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona. ZZVZZ v 5. točki prvega odstavka 17. člena določa, da so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovane tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi točk tega člena, 16. ali 18. člena tega zakona. Glede na povzeti določili tretjega odstavka 18. člena ZPIZ-2 in 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZVZZ se zavarovanje za delo v okviru drugega pravnega razmerja torej vzpostavi šele ob pogoju, če oseba ni zavarovana po kateri drugi pravni podlagi.

8. Ob tem je izpostaviti še, da izvedenec povrnitve prispevkov PIZ in zdravstvenega zavarovanja v stroškovniku niti ni uveljavljal. Skladno s 15. členom ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (samozaposlene osebe). Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZZVZZ pa so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovane tudi samozaposlene osebe.3 Izvedenec je bil tako v času opravljanja izvedenskega dela že zavarovan na drugi pravni podlagi, kar pritožba pravilno opozarja, zato mu je glede na določbi tretjega odstavka 18. člena ZPIZ-2 in 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZVZZ sodišče prve stopnje od odmerjene nagrade za izvedensko delo nepravilno obračunalo še prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.

9. Ob tem je še dodati, da je utemeljena pritožba tudi v delu, ko smiselno uveljavlja kršitev določbe 325. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ko navaja, da je izpodbijani dopolnilni sklep nepravilen in da ga je sodišče izdalo prepozno, saj je sodišče prve stopnje dopolnilni sklep izdalo po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga stranke.4

10. Po vsem obrazloženem je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijan sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je odločitev o povračilu stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari, bo o priglašenih stroških odgovora na pritožbo odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Gre za izvedensko mnenje z dne 11. 4. 2022 (na list. št. od 722 do 726). 2 Na list. št. 727 v spisu. 3 Glej 5. točko prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki določa, da so zavarovanci osebe, ki na območju Republike Slovenije opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. 4 Skladno s prvim odstavkom 325. člena ZPP je določeno, da če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni.