Jedro

Z očitki, ki se nanašajo na sojenje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila tožbo za razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža in za vrnitev kupnine. Dne 29. 9. 2009 je bila na predlog tožnice izdana začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin in zaznambo v zemljiški knjigi. Dne 5. 10. 2009 je bil izdan nov predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve poslovnega deleža in zaznambo v sodnem registru. Po dne 9. 10. 2009 izdanem sklepu o izločitvi sodnice, ki je dotlej sodila v zadevi, je bilo istega dne ugodeno tudi drugemu predlogu za izdajo začasne odredbe.

2. Toženec je hkrati z ugovorom zoper sklep o izdaji začasne odredbe vložil predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča, ki ne sodi v območje Višjega sodišča v Kopru, podrejeno pa predlog za izločitev sodnice. Predlog utemeljuje s tem, da sta sklepa o izdaji začasne odredbe pavšalna in neobrazložena, drugi sklep pa je poleg tega v bistvenih delih dobeseden prepis prvega sklepa. Trdi, (1) da sodišče ni podalo niti enega vsebinskega razloga, ki bi kazal na verjeten obstoj tožničine terjatve, (2) da se ni opredelilo do niti ene od povzetih navedb, (3) da ni navedlo, katere trditve naj bi posamezni predlagani dokazi potrdili, (4) da je sodišče vsebinsko odločanje zreduciralo na nivo formalno popolne vloge. Sodišče torej ni niti presoje o utemeljenosti zahtevka oprlo na dokazno oceno niti ni tega na razumljiv, jasen in prepričljiv način obrazložilo. Svoje naloge ni opravilo in je izdalo povsem arbitraren sklep, kar kaže na to, da je očitno bilo pristransko. Dejstvo, da je sodnica prejela spis v reševanje istega dne, kot je izdala začasno odredbo, vzbuja več kot utemeljen dvom v nepristranskost odločanja. Glede na obsežnost spisa se sodnica ni mogla ustrezno pripraviti na odločanje. V enem dnevu ni mogoče prebrati vseh vlog in vseh prilog ter se na tej podlagi opredeliti do vprašanja o verjetni izkazanosti zahtevka in o obstoju drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Poleg tega ta sklep predstavlja prepis prvega sklepa. Ob takem ravnanju toženec ne more pristati na argument, da si sodno varstvo zagotovi z izpodbijanjem sodne odločbe v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi o drugem predlogu za izdajo začasne odredbe je dejansko odločila sodnica, ki je bila v zadevi izločena. V takem primeru sojenje ne predstavlja več tehtanja argumentov ene in druge strani, marveč zgolj formalistično oblikovanje sodnih odločb, ki je v posmeh pravni državi. Z določitvijo drugega sodišča izven območja Višjega sodišča v Kopru bo toženi stranki zagotovljeno, da se bo zadeva obravnavala pred sodiščem, ki bo zagotavljalo tako vsebinsko nepristranost sojenja kakor tudi videz nepristranosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča je dvom o sodnikovi nepristranskosti lahko razlog za njegovo izločitev, ne more pa utemeljevati prenosa pristojnosti. Razlogi za delegacijo se lahko nanašajo le na sodišče kot celoto in ne na posameznega sodnika. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je lahko zagotavljanje objektivne nepristranskosti sodišča kot celote, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Delegacija pa ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo. Temu so namenjeni drugi instituti.(1)

6. Okoliščin, zaradi katerih bi se drugje laže izvedel postopek, toženec ni navedel. Navedel je le, da je zanj vseeno, ali se sodi pri sodišču v Kopru ali pri kateremkoli drugem sodišču v Republiki Sloveniji. Za utemeljenost predloga to očitno ne zadostuje.

7. S trditvijo, da je sodnica o predlogu za izdajo začasne odredbe odločila istega dne, kot ji je bil spis dodeljen v odločanje, toženec ne more vzbuditi utemeljenega dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot celote. Enako velja za njegove trditve, da je sklep o izdaji začasne odredbe povsem neobrazložen in pavšalen. Gre za očitke, ki bi izjemoma in v povezavi z drugimi okoliščinami morda lahko utemeljevali predlog za izločitev posameznega sodnika. Okoliščine, ki jih je navedel toženec, pa ne morejo vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote.

8. Po navedenem je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

Op. št. (1): Tako npr. sklepi I R 136/2005 z dne 22. 12. 2005, I R 28/2006 z dne 23. 3. 2006, I R 22/2007 z dne 1. 3. 2007, I R 48/2008 z dne 17. 4. 2008 in I R 74/2009 z dne 24. 6. 2009.