Jedro

V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.

Izrek

I. Pritožba z dne 26. 5. 2015 se zavrne in potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

II. Vloga z dne 21. 4. 2015 se zavrže. III. Dopolnitve pritožbe vložene po dne 26. 5. 2015 se zavržejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju z dne 24. 5. 2015 ugotovilo1 obstoj dodatne zapuščine po pokojnih M. in U. K., da so dediči po pokojnem M. K. M. K., I. K., vsak do 1/3 dodatne zapuščine ter R. K. in M. K., vsak do 1/6 dodatne zapuščine, po pokojni U. K. pa M. K., B. K., I. K., vsak do 1/4 dodatne zapuščine in R. K. ter M. K. vsak do 1/8 dodatne zapuščine (točka I., II. izreka izpodbijanega sklepa).

Nadalje je sodišče prve stopnje v sklep vneslo med dediči (M. K., I. K., B. K., M. K. in R. K.) soglasno in nepreklicno sklenjen dedni dogovor, s katerim so si dediči razdelili vso še nerazdeljeno nepremično premoženje ter obveznice in pripadajoče obresti, kar vse je bilo vrnjeno v postopkih denacionalizacije podržavljenega premoženja zapustnikov M. in U. K. na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb (specifikacija v 1-16 točke III. izreka izpodbijanega sklepa).

Nadalje je ugotovilo, da znaša čista vrednost dodatne zapuščine 250.000,00 EUR (točka IV. izreka), da dodatna zapuščinska taksa znaša 954,00 EUR in so jo dolžni plačati dediči in sicer M. in I. K. vsak v višini 279,00 EUR, B. K. v višini 120,00 EUR ter M. in R. K. vsak 138,00 EUR (točka V. izreka), odredilo, da se po pravnomočnosti dodatnega sklepa o dedovanju vpiše lastninska pravica na v izreku citiranih nepremičninah na dediče (točka VI. izreka), da se po pravnomočnosti tega sklepa NLB d.d. naroča, da izplača znesek 97.499,59 EUR, katerega skrbnik je M. Z., dedičem B. K.,M. K. in I. K., preostanek pa se izplača skrbniku (točka VII. izreka) ter se po pravnomočnosti tega sklepa upravljalcu premoženja vrnjenega zapustnikoma v obliki obveznic SOD po odločbi UE P. z dne 28. 8. 2009 naroča, da ga prenese na dediča I. K. in B. K. (točka VIII. izreka), da se upravljalcu premoženja, pripadajočega zapustniku M. K. po odločbi SOD z dne 28. 2.2006 naroča, da izplača oziroma prenese na dediča I. K. in B. K. (točka IX. izreka) ter nazadnje, da se upravljalcu premoženja pripadajočega zapustnici U. K. po odločbi SOD z dne 28. 2. 2009 naroča, da slednje izplača oziroma prenese na dediča B. K. v celoti (točka X. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje dedič R. K. (v nadaljevanju dedič)2 brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da bi naj dediči sporni dedni sporazum podpisali 20. 3. 2015 (pravilno 19. 3. 2015) v mali sobi v Okrepčevalnici P.O.Z.H. 2/a pred zapuščinskim narokom. Poleg njega so bili tam prisotni M. K. kot pooblaščenec dediča M. K., I. K. in njegov pooblaščenec, R. K. ter pooblaščenec K. B., B.M.ć, niso pa bil prisotni dedič M. K. ter dedinji M. K. in H.Š., niti M. K. in K. B., niti njuna odvetnika E.J. in S.K.. Na omenjeni lokaciji so ga našli dediči mrtvo pijanega in pod vplivom substanc, v takem stanju so mu dali v podpis sporni dedni dogovor, ki so ga podpisali in bi naj bil predložen sodišču kot dokaz. Ne ve, kje je podpisal dedni dogovor M. K. in kje M. K., zato dedni dogovor podpisan v mali sobi O.P.O. ni bil nikoli sklenjen, prav tako zato, ker ga niso istočasno podpisali vsi dediči, prav tako pa tudi ne iz razloga, ker mu njegov izvod nikoli ni bil vročen, niti podpisan s strani ostalih dedičev in tudi ne s strani sodišča na naroku, kamor so ga dediči pripeljali umazanega, v copatih brez suknje ter mrtvo pijanega in pod vplivom substanc. Sodnik je zavrnil, da vnese v zapisnik, da je pijan in pod vplivom substanc. Ni imel pojma kaj podpisuje, ko sta mu sodnik in zapisnikarica dala v podpis, med tem, ko so dediči in pooblaščenci burno pazili nanj, da ne podleže substancam. V spisu sta dva zapisnika, iz njiju ne izhaja navzočnost dediča M. K., kar je nadaljnji razlog o neveljavnosti spornega dednega dogovora. Podpisa na dednem dogovoru in naroku 19. 5. 2015 (pravilno 19. 3. 2015) ob 11.00 uri na sodišču se ne spomni, misli so se mu uredile šele po nekaj dneh po spornih dogodkih, iz spisne dokumentacije pa izhaja, da se zdravi za psihičnimi težavami pri lečeči zdravnici. Dedni dogovor ni podpisan iz razloga, ker je naveden kot sklenitelj dedič M. K. brez pooblaščenca M. K., slednji pa je podpisnik spornega dednega dogovora, kot sopodpisnik pa dediča B. K. in pooblaščenec B.M. Iz zapuščinskega zapisnika ne izhaja ali sta pooblaščenca in podpisnika spornega dednega dogovora predložila verodostojno podpisano listino o zastopanju dediča M. K. in K. B. oziroma kakšna pooblastila so dana pooblaščencema s strani dedičev. Na naroku tudi ni bil prisoten dedič M. K. Napačna je ugotovitev sodišča glede izplačila nagrade skrbniku M.Z., saj k le temu ni podal soglasja, prav tako pa ugotovitev, da so mu dediči leta 2005 nagrado priznali in jo založili ter mu tako pripada 16.432,31 EUR. Poleg tega je napačna ugotovitev sodišča, da je nepremičnina parc. št. 621/35 k.o. H. vredna 3.663,00 EUR v lasti in posesti M. K. že od leta 1954, saj je bil slednji 19. 4. tega leta komaj rojen, dedič pa citirane pogodbe ni predložil ne sodišču ne pritožniku. Prav tako je sporna določitev v dednem dogovoru in zapuščinskem zapisniku, da bi naj bila vrednost nepremičnin izračunana na podlagi podatkov GURS. Poleg tega v spornem dogovoru ni zavedena delna odločba št. 321-353/02-11-IČ z dne 27. 1. 1993 izdana po Sekretariatu za kmetijstvo Občine P., zato bo o tej zapuščini še treba izračunati tržno vrednost in izvesti dodaten zapuščinski postopek, zemljišča pa so bila dana v oskrbo skrbniku in v najem, kar pomeni, da je potrebno obračunati še najemnino od februarja 1993 do danes. Poleg tega je večina teh nepremičnin namenjena za gradnjo, ki bi pa po tržni vrednosti in vrednosti zemljišč, ki jih prodaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bila bistveno večja. Prav tako so neresnične navedbe dedičev iz točke II. dodatnega sklepa o dedovanju, da dediči niso vedeli, da je prodal obveznice RS, saj je dediče s tem seznanil in so se s tem strinjali, sploh pa mu ni znan način izračuna višine obveznic in obresti v višini 58.201,79 EUR. Stroškov ni priglasil. 3. Dedič je dne 21. 4. 2015 (list. št. 643 spisa) po elektronski pošti v Urad Okrajnega sodišča na P. poslal dopis, v katerem je podal v 8 točkah svoja naziranja, vlogo pa naslovil kot elektronska sodna vloga, pri čemer iz same vsebine izhaja, da je dedič v tej vlogi izrazil svojo nejevoljo v zvezi z opravljenim narokom pred sodiščem z dne 20. 4. 2015, na katerem je bil prisoten z B.M. 4. Dedič je v nadaljevanju postopka po 26. 5. 20153 vložil številne vloge, ki jih je vsebinsko razumeti tudi kot dopolnitve sicer pravočasno vložene pritožbe z dne 26. 5. 20154. 5. Pritožba z dne 26. 5. 2015 ni utemeljena, vloga z dne 21. 4. 2015 je nedopustna, vloge (dopolnitve pritožbe z dne 26. 5. 2015), vložene po 26. 5. 2015 pa so prepozne.

Odločitev o pritožbi z dne 26. 5. 2015:

6. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o zapuščini po pokojnih M. in U. K., o kateri v zapuščinskem postopku še ni bilo odločeno, tako, da je ugotovilo obseg dodatne zapuščine ter kdo so dediči le te, nato pa na podlagi med dediči sklenjenega dednega dogovora z dne 19. 3. 2015, za katerega so vsi dediči (vključno s pritožnikom) izjavili, da so ga podpisali in se z njim strinjajo, povzelo v izrek dodatnega sklepa o dedovanju. Z dednim dogovorom oziroma sporazumom med dediči, ki so ga dediči v pisni obliki predložili v zapuščinskem postopku, so se vsi dediči sporazumno dogovorili o delitvi in načinu delitve zapuščine po pokojnih M. in U. K..

7. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve zapuščine (t.i. dedni dogovor oziroma dedni sporazum), navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena Zakona o dedovanju). Enako velja v primeru izdaje dodatnega sklepa o dedovanju. Gre za pogodbo obligacijskega prava, katere vsebina ni nujno vezana le na delitev zapuščine, saj lahko dediči s sporazumom zajamejo tudi premoženje, ki ni predmet dedovanja ter z njim uredijo tudi druga pravna razmerja, namen dedičev je namreč, da z njim (dokončno) uredijo razmerja med dediči. To pa je bil namen dedičev tudi v obravnavanem primeru.

8. Ugotoviti je, da v obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor je torej po vsebini sodna poravnava, ki ima učinke pravnomočne sodbe, kar pomeni, da so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo na razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanje sodnika). Izpodbijati jo je možno enako kot sodno poravnavo, torej le iz materialnih in procesnih razlogov navedenih v 392. členu ZPP (zaradi napak volje, če je bila sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju).

9. Dedič v svoji pritožbi po vsebini smiselno izpodbija dedni dogovor. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati. Kot že rečeno se lahko izpodbija zgolj s tožbo pri pristojnem sodišču iz razlogov po 392. členu ZPP.

10. Dedič izpodbija dedni dogovor s trditvami, da je sicer podpisal dedni dogovor, vendar je bil pod vplivom substanc, tudi na naroku ob 11.00 uri je bil v enakem stanju, zato ni imel pojma kaj podpisuje, pa tudi sicer dedni dogovor iz razloga, ker ob njegovem zapisu niso bili prisotni vsi dediči in ga torej niso vsi istočasno podpisali, ni veljaven. Veljaven pa tudi ni iz razloga, ker mu izvod podpisanega dednega dogovora s strani dedičev ne s strani sodišča na naroku ni bil vročen, poleg tega je bil zapuščinski narok ob 11.00 uri opravljen v nenavzočnosti dediča M. K. Šteje pa, da dedni dogovor ni bil podpisan s strani vseh dedičev, ker iz zapuščinskega zapisnika ne izhaja, da bi dediča M. K. in B. K. predložila pooblastilo pooblaščencem, ki sta ju zastopala. Iz vseh navedenih pritožbenih trditev izhaja torej, da dedič izpodbija dedni dogovor. Ker je dedni dogovor sestavni del dodatnega sklepa o dedovanju in kot tak po vsebini predstavlja sodno poravnavo z učinki pravnomočne sodbe, dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni moč izpodbiti. Po uveljavljeni sodni praksi se lahko izpodbije le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave (kar izhaja iz zgornje obrazložitve).

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so dedni dogovor podpisali vsi dediči, bodisi osebno, bodisi po svojih pooblaščencih oziroma so pooblaščenci v pisni obliki preložen dedni dogovor na zapuščinskem naroku potrdili in se z njim strinjali. Na naroku so bili prisotni dediči, ki so osebno podpisali zapisnik z dne 19. 3. 2015 in sicer I. K., M. K. in R. K. osebno, M. K. po svojih pooblaščencih M. K. in odvetnici E.J. (A14), ter B. K. po svojih pooblaščencih, B.M. ter odvetnici pri odvetniku S.K., D.P. (A16).5

12. V pritožbi zatrjevani obstoj dodatne zapuščine po pokojnih M. in U. K., o kateri v zapuščinskem postopku še naj ne bi bilo odločeno, ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku zoper izpodbijani dodatni sklep o dedovanju.

13. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da dedič ne izpodbija ugotovljenega obsega dodatne zapuščine po zapustnikih, niti tega, kdo so dediči zapustnikov, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in dodatni sklep o dedovanju potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

14. Sodišče druge stopnje naj ob vsem doda še, da so dediči v obravnavanem primeru dedni dogovor v pisni obliki podpisan s strani vseh dedičev predložili na zapuščinskem naroku dne 19. 3. 2015, ki se je dejansko opravil v dveh delih ob 8.30 uri in ob 11.00 uri na slednjem je bil prisoten tudi pritožnik, vendar bi lahko dediči tudi na samem zapuščinskem naroku sklenili dedni dogovor oziroma sporazum o razdelitvi podedovanega premoženja, zato je pravno nepomembno dejstvo zatrjevano v pritožbi, da vsi dediči niso istočasno podpisali dogovora. Nadalje iz obeh zapisnikov o zapuščinskem naroku izhaja, da so dediči oziroma zanje njihovi pooblaščenci izjavili, da se s podanim pisnim dednim dogovorom strinjajo in naj ga sodišče povzame v sklep o dedovanju, pri čemer iz zapisnika z dne 19. 3. 2005, ki se je vršil ob 11.00 uri izrecno izhaja, da je pritožnik navedel, da je dedni dogovor podpisal sam in se z njim strinja in naj sodišče izda sklep ter glede razdelitve zapuščine v sklep povzame dedni dogovor. Vsebina zapisnikov o zapuščinskem naroku z dne 19. 3. 2015 zato ne potrjuje dedičevih pritožbenih navedb.

Odločitev glede pritožbe z dne 21. 4. 2015:

15. Dedič je dne 21. 4. 2015 po elektronski pošti sodišču poslal tako imenovano elektronsko sodno vlogo, v kateri izraža svoje nestrinjanje na izvedenem naroku z dne 20. 4. 2015 (list. št. 646 - 647 spisa).

16. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni vlogi dedič izraža svoje nestrinjanje z dogajanjem na naroku z dne 20. 4. 2015. Navedene vloge tudi ni moč šteti kot pritožbe zoper dodatni sklep o dedovanju, saj je ugotoviti, da ob vložitvi te vloge dedič dodatnega sklepa o dedovanju še ni prejel. 17. Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov vlogo z dne 21. 4. 2015 kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 105. členom ZPP).

Glede odločitve o zavrženju vlog o dopolnitvi pritožbe:

18. Dedič je v tem postopku nenehno, tudi po preteku pritožbenega roka vlagal vloge, iz vsebine katerih smiselno izhaja tudi, da dopolnjuje pritožbo z dne 26. 5. 2015. 19. Ker se je 15 dnevni pritožbeni rok zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 24. 3. 2015 iztekel 26. 5. 2015 ob 00.00 uri (torek), pomeni, da so vse dopolnitve te pritožbe, ki so vložene 27. 5. 2015 in kasneje, vložene prepozno.

20. Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje dedičeve vloge vložene po 26. 5. 2015 zavrglo (analogna uporaba prvega odstavka 343. člena ter prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 105. členom ZPP).

21. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, saj jih dedič ni priglasil. 1 Podrobna specifikacija odločitve sodišča prve stopnje je vsebovana in je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa v točkah I. - X. 2 Pritožba vložena priporočeno po pošti dne 26. 5. 2015. 3 Iz podatkov v spisu je ugotoviti, da je dedič prejel dodatni sklep o dedovanju dne 11. 5. 2015, zato se je 15 dnevni pritožbeni rok iztekel v torek dne 26. 5. 2015 ob 00.00, kar pomeni, da so bile vse nadaljnje vloge v zvezi s sicer pravočasno vloženo pritožbo z dne 26. 5. 2015, podane prepozno. 4 Kot npr. vloga z dne 23. 6. 2015, 1. 7. 2015, 2. 7. 2015, 31. 5. 2018. 5 Pooblastilo podpisano s strani stranke odvetniku, v katerem niso natančneje določene njegove pravice, daje odvetniku na podlagi 1. točke prvega odstavka 95. člena ZPP skleniti sodno poravnavo (kar je v obravnavanem primeru dedni dogovor).