6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 589/2003 z dne 3. 2. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 718/99 z dne 6. 5. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom št. P 718/99 z dne 24. 2. 2000 ugotovilo, da je pritožnik (tožena stranka) motil posest tožeče stranke. Navedeni sklep je pravnomočen. Pritožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Okrajno sodišče je njegov predlog zavrglo kot nedovoljen.[1] Višje sodišče pa je sklep o zavrženju potrdilo, vendar iz drugih razlogov.[2]

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev sodišč o zavrženju predloga za obnovo postopka. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je predlagal obnovo postopka zaradi motenja posesti, ker naj bi bilo v drugi pravdi (št. P 684/94) med strankama dokazano, da je pritožnik vsa dela, ki mu jih je tožnica očitala v motenjski pravdi, opravil najkasneje v letu 1994 in ne kasneje, kot je zatrjevala tožnica. Navaja, da je ta dejstva navajal že v motenjskem sporu in bi sodišče moralo zahtevek v motenjskem sporu zavrniti. Meni, da je nedopustno in arbitrarno, da se takšno dejstvo zavrača kot razlog za obnovo postopka.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik s trditvami v ustavni pritožbi nasprotuje stališču, na katerem temelji odločitev sodišča prve stopnje, s tem pa ne more utemeljiti kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Stališče sodišča prve stopnje ni več pomembno, ker je Višje sodišče odločitev o zavrženju predloga za obnovo potrdilo iz drugih razlogov. Tem razlogom pritožnik z ustavno pritožbo ne nasprotuje. Višje sodišče je pojasnilo, da je obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP, ne pa iz razlogov, ki jih določa 10. točka 394. člena ZPP.

5.Ker z odločitvijo očitno ni bila kršena človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opombi:

[1]Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da se sme predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP dovoliti le, če stranka novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

[2]Po določbi 430. člena ZPP je v sporih zaradi motenja posesti obnova dovoljena le iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP.