Jedro

Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo postopek z novo tožečo stranko: I. d.o.o. Ugotovilo je, da se je med postopkom prvotna tožeča stranka Storitve in organizacija gradnje I. B., s. p., statusno preoblikovala s prenosom podjetja na kapitalsko prevzemno družbo, kot je to razvidno iz javno dostopnih podatkov Poslovnega registra Slovenije. Postopek se nadaljuje z novo tožečo stranko družbo I. d.o.o., kot univerzalno materialnopravno naslednico prvotne tožeče stranke.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da sicer pravilna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je nova tožeča stranka univerzalna materialna naslednica prvotne tožeče stranke, ne daje pravne podlage, da bi sodišče prve stopnje enostransko spremenilo tožečo stranko. Tožeča stranka predloga s spremembo ni podala, prav tako pa takšnega predloga ni podala nova tožeča stranka. Obenem je nasprotovala spremembi na subjektivni strani tožeče stranke. Tožeča stranka I. B. s. p. je ves čas fizična oseba, ki je opravljala dejavnost samostojnega podjetnika, in ne družba, ki bi prenehala s pripojitvijo ali preoblikovanjem. Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je bilo opravljeno s prenosom podjetja na prevzemno družbo (pripojitev). Fizična oseba zaradi prenosa dejavnosti ni prenehala obstajati, samo prenehala je opravljati dejavnost (izbris iz poslovnega registra samostojnih podjetnikov). Ker je bila tožeča stranka ves čas fizična oseba, ki še vedno obstaja, ni podlage v ZPP, da bi se postopek prekinil in nadaljeval zoper univerzalnega pravnega naslednika. S prenosom je bila samo prenesena terjatev na tretjo osebo, kar pa ni podlaga za subjektivno spremembo na aktivni ali pasivni strani. O navedenem se je izreklo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 63/2012 in drugih.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni pravilna pritožbena trditev tožene stranke, da (prvotna) tožeča stranka ni podala predloga za spremembo, oziroma da takšnega predloga ni podala niti nova tožeča stranka. Na naroku za glavno obravnavo z dne 10. 5. 2016 je bil za tožečo stranko navzoč I. B. osebno. Ta je v spis vložil redni izpis iz sodnega/poslovnega registra in navedel, da je bilo podjetje “Storitve in organizacija gradnje I. B., s. p.” preneseno na prevzemno kapitalsko družbo I., d.o.o., ter da je ta družba univerzalni pravni naslednik prejšnjega samostojnega podjetnika (list. št. 49 spisa). Tožena stranka je sicer res nasprotovala spremembi na strani tožeče stranke, vendar pa v tem primeru ne gre za spremembo, za katero bi bilo potrebno njeno soglasje.

6. Tožena stranka se sklicuje na judikat Vrhovnega sodišča RS III Ips 63/2012 in iz njega izvaja bistven argument, da fizična oseba še vedno obstaja (kar bi očitno pomenilo, da je (eventualno) ta aktivno legitimirana, ne pa nova tožeča stranka - gospodarska družba). Vendar ta judikat Vrhovnega sodišča RS ni primerljiv, ker obravnava prenos podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo na pasivni - toženi strani. V obravnavanem primeru pa gre za spremembo na aktivni - tožeči strani. Argument v pritožbi tožene stranke ni utemeljen, ker je prišlo do preoblikovanja s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na prevzemno kapitalsko družbo skladno z notarskim zapisom pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v tej pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.(1) Ne drži, da za tovrstno spremembo tožeče stranke ni podlage v zakonu. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravno določbo 667. člena Zakona o gospodarskih družbah, po katerem je družba univerzalni pravni naslednik, ki vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Univerzalnemu materialnopravnemu nasledstvu pa (nujno) sledi sprememba v pravdnem postopku.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim.: sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 64/2010.