Jedro

Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlog tožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne, o stroških pritožbenega postopka toženca pa bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1937/2012-II.

2. Iz vseh pritožbenih razlogov,(1) zlasti zaradi kršitve ustavnih pravic, se zoper sklep pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje odredi (!?)(2) odločanje brez prekinitve. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker se v zadevi P 1937/2012-II ne rešuje nobeno predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v predmetni zadevi. V zadevi P 1937/2012-II gre za oblikovalno tožbo, ne pa za ugotavljanje (ne)obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Zato v tej zadevi toženec nima ugovora, da tožnik ni lastnik stanovanja. In zato se tudi sodišču s tem ni treba ukvarjati. Opozarja na stališča pravne teorije in sodne prakse o nedopustnosti prekinitve postopka v primeru oblikovalnih zahtevkov. Opozarja tudi na očitne pomote (več) in na prednostno obravnavo njegovega zahtevka po 111. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in kršitev njegove ustavne pravice do sodnega varstva (lastninske pravice) brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

3. Na pritožbo je argumentirano odgovoril toženec s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (s stroškovno posledico). Opozarja, da je predmetno stanovanje skupno premoženje toženca in njegove nekdanje žene ter zakonite zastopnice tožnika in na relativno neveljavnost (izpodbojnost) pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastninsko pravico predmetnega stanovanja (ker je njegova nekdanja žena in zakonita zastopnica tožnika brez njegovega soglasja razpolagala z njegovim premoženjem, predmetnim stanovanjem kot skupnim premoženjem toženca in njegove bivše žene). Res gre pri stanovanjskih zadevah za prednostne zadeve, a to ne more iti na rovaš njegove originarno pridobljene lastninske pravice. Poleg tega predmetnega stanovanja ne uporablja (poseduje) kot najemnik in ne kot nezakonito vseljen, zato uporaba SZ-1 ne pride v poštev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej soglaša, da so v pritožbi tožnika očitane napake in površnosti (3) v izpodbijanem sklepu nedopustne, še toliko bolj ker sodišče prve stopnje tožnikove pritožbe očitno ni niti prebralo, da bi očit(a)ne pisne pomote popravilo (v skladu s 328. in 332. členom ZPP), niti ni takega svojega ravnanja pojasnilo (drugi odstavek 345. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja varstvo njegove lastninske pravice (vrnitveni zahtevek, revindikacijo) po 92. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Toženec zahtevku osporava tako s trditvami, da tožnik ni lastnik (dobroverni pridobitelj) kot tudi s trditvami o lastni upravičenosti do posesti.(4) Toženec, neposredni posestnik lahko upravičeno odkloni izročitev stvari lastniku, tožniku, če imapravico do posesti. Ima pa jo, če je predmetno stanovanje skupno premoženje (toženca in njegove bivše žene z nedoločenim deležem), s katerim je pravna prednica tožnika razpolagala brez toženčevega soglasja. Ker je tak pravni posel izpodbojen,(5) izpodbojnosti pa toženec ne more uveljavljati z ugovorom, temveč le z izpodbojno tožbo (zaradi konstitutivnosti, (pre)oblikovalnih učinkov takega zahtevka), se v obravnavani zadevi, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, preoblikovanje pravnega razmerja med tožnikom in njegovo pravno prednico nanaša tako na vprašanje tožnikove lastninske pravice (pridobljene z izpodbijanim pravnim poslom oziroma njegove nedobroverne pridobitve - ne le zaradi vedenja, da gre za stvar v skupni lastnini,(6) temveč tudi zaradi vednosti o razpolaganju brez soglasja toženca, drugega skupnega lastnika - tretji odstavek 72. člena SPZ), kot tudi na vprašanje s tem povezane odločitve o toženčevi pravici do posesti.(7) Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je torej (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, o katerem teče pravda P 1937/2012-II.(8) Ker so torej izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, je izpodbijani sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da gre za prednostno zadevo, ker to revindikacija ni. Isto velja za trditve o kršenju tožnikove pravice do sodnega varstva (lastninske pravice) brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. Citirano ustavno pravico imata namreč tako tožnik kot toženec, izpodbijani odločitvi nasprotna pa bi jo tožencu odvzela.

8. Pritožbeno sodišče, ki kakšne uradoma upoštevne postopkovne kršitve ni zasledilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, je pritožbeno sodišče njegov predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka kot neutemeljen zavrnilo (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), o predlogu toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa bo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje.

(1) Sklepati bi bilo, da ima tožnik v mislih vse pritožbene razloge, naštete v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), to je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve postopkovnih določb ter zmotno uporabo materialnega prava; a tako sklepanje negira nadaljnja pritožbena navedba, da se pritožuje (poudarjeno) „zlasti zaradi kršitve ustavnih pravic“(!?);

(2) Glede možnosti odločitve prim. 365. člen ZPP;

(3) Očitno dobronamerno;

(4) Po 93. členu SPZ lahko neposredni posestnik odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravičen do posesti;

(5) Kadar pravni posel glede stvari iz skupnega premoženja sklepa le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. in 53. člen ZZZDR); če ta predpostavka ni izpolnjena, posel po ustaljeni in enotni sodni praksi ni ničen, temveč izpodbojen;

(6) Zakonita zastopnica tožnika je toženčeva bivša žena, zatrjevana skupna lastnica;

(7) V konfliktu interesov med tožnikom, nedobrovernim pridobiteljem in tožencem, skupnim lastnikom, mora tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti (če toženec trditve o predmetnem stanovanju kot skupnem premoženju dokaže) brez dvoma prevzeti pridobitelj, tožnik;

(8) Tožnik, ki ve (njegova zakonita zastopnica) za izpodbojen pravni posel, se na dobroverno pridobitev v razmerju s tožencem ne more sklicevati – njegova pridobitev lastninske pravice je pogojena z veljavnostjo sklenjenega pravnega posla z njegovo pravno prednico;