Jedro

Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se po 9. členu Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine všteva nerazporejeni dobiček pravne osebe. Nerazdeljenega dobička pravne osebe ni mogoče šteti v dohodek družbenika, dokler mu ni dejansko izplačan in tako tudi ne med dohodke družine pri ugotavljanju cenzusa za dodeljevanje štipendije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do republiške štipendije za šolsko leto 1995/96 skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ker je ugotovilo, da je toženec dobiček iz opravljanja dejavnosti upošteval v skladu z 9. členom Pravilnika o štipendiranju. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da so razlogi v izpodbijani sodbi sami s seboj v nasprotju, sodišče se namreč pri utemeljevanju vštetja dobička družbe med dohodke družine sklicuje na 451. člen Zakona o gospodarskih družbah, v zaključku sodbe pa hkrati tožniku odreka pravico sklicevanja na citirani zakon. Pritožnik se strinja, da se po določbi 9. člena Pravilnika o štipendiranju med dohodke in prejemke družine štejejo tudi dohodki od premoženja, vendar omenjeni pravilnik ni natančno pojasnil, kaj se šteje za dohodek od premoženja. Davčna zakonodaja v 8. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb razliko med ustvarjenimi prihodki in odhodki opredeli kot dobiček pravne osebe, kot dohodek od premoženja pa 64. in 65. člen Zakona o dohodnini opredelita dohodke, dosežene z udeležbo pri dobičku, to je vsak posamezni prejemek fizične osebe, povečan za plačano akontacijo po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb in zmanjšan za 40%. V zvezi z nerazporejenim dobičkom oziroma uporabo dobička za dokapitalizacijo pa avtorici komentarja k Zakonu o davku od dobička pravnih oseb citirata mnenje Ministrstva za ..., da se povečanje osnovnega kapitala družbe z uporabo sredstev dobička družbe ne šteje za izplačilo dividend, če nove deleže prevzamejo samo dotedanji družbeniki. Temeljno vprašanje je torej, kaj šteti za dohodke od premoženja in kdaj neko premoženje preneha biti dohodek pravne osebe in postane dohodek družine. Pritožnik se sklicuje tudi na gramatikalno razlago pojmov "dohodek" in "udeležba" in poudarja, da dohodek pravne osebe postane dohodek od premoženja fizične osebe najkasneje v trenutku, ko takšen dohodek ta fizična oseba prejme. Tožnik zato meni, da je toženec pri izračunu dohodkov njihove družine nepravilno upošteval ustvarjeni, a neizplačani dobiček pravne osebe in se na koncu sklicuje še na 4. člen sedaj veljavnega Pravilnika o štipendiranju, ki sam napotuje na Zakon o dohodnini. Pritožba je utemeljena. Ob pritožbenem reševanju zadeve v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in ob uporabi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99), ko je tudi po uradni dolžnosti dolžno paziti na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se po 9. členu Pravilnika o štipendiranju (Ur.l. RS, št. 29/93 - 33/95; v nadaljevanju pravilnik) v zvezi s 4. odstavkom 10. člena pravilnika, pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine všteva nerazporejeni dobiček pravne osebe, v konkretnem primeru družbe A. d.o.o.. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravno podlago za odločanje v zadevi predstavljata Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91; v nadaljevanju ZZZPB) in že citirani pravilnik. Za zadevo relevantne določbe teh dveh predpisov je natančno povzelo že sodišče prve stopnje. 9. člen pravilnika med drugim določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine štejejo tudi dohodki od premoženja. V konkretnem primeru je bil, kot to izhaja iz obrazložitve odločbe toženca z dne 9.5.1996, pri izračunu dohodkov na družinskega člana upoštevan tudi dobiček podjetja A. d.o.o. v višini 144.532,35 SIT bruto, iz sklepa družbenikov z dne 28.2.1995 pa izhaja, da je nerazdeljeni dobiček družbe v letu 1994 znašal 463.886,00 SIT (priloga A/1) in da je bil v celoti namenjen povečanju osnovnega kapitala družbe. V gospodarskih družbah, ki so organizirane po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93) je po 58. členu nerazdeljen dobiček kapital gospodarskega subjekta, izkazan v bilanci stanja, kot obveznost do virov sredstev vse dotlej, dokler ne pride do razporeditve oz. eventuelnega izplačila družbenikom. Nerazdeljenega dobička pravne osebe zato ni mogoče šteti v dohodek družbenika, dokler mu ni dejansko izplačan in zato tudi ne med dohodke oz. prejemke družine pri ugotavljanju cenzusa za dodeljevanje štipendije po že citiranem 9. v zvezi z 10. členom pravilnika. Pravilno je torej pritožnikovo stališče, da se dobiček družbe A. d.o.o., ki ni razdeljen in je namenjan povečanju osnovnega kapitala, ne more šteti med dohodek od premoženja fizične osebe. Sodišče prve stopnje je z drugačno razlago navedene določbe pravilnika nepravilno uporabilo, zato je ostalo dejansko stanje glede izpolnjevanja pogoja cenzusa za nadaljevanje izplačevanja štipendije nepopolno ugotovljeno. Posledično ni moglo pravilno presoditi zakonitosti izpodbijanih odločb iz predsodnega postopka, zato je tožnikov zahtevek preuranjeno zavrnilo. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi z drugačnim materialnopravnim razlogovanjem sodišča druge stopnje popolno razčistiti in pravilno ugotoviti dejansko stanje. Tako bo ob pravilni uporabi materialnega prava, torej ob pravilnem vštevanju dohodkov družinskih članov pri ugotavljanju cenzusa za dodelitev republiške štipendije, ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih odločb iz predsodnega upravnega postopka ter utemeljenost tožnikovega zahtevka.