Jedro

Zaradi okoliščin, če v zapisniku o pripravljalnem naroku ni razvidno, da je sodnica nastopala v vlogi predsednika senata in če je v pismenem odpravku sodbe zaradi izostanka nepravilno naveden sodnik posameznik namesto predsednik senata, ni mogoče šteti, da je šlo za nepravilno sestavo sodišča. Izdaja sodbe zaradi izostanka na pripravljalnem naroku ni v pristojnosti senata, čeprav bi o zadevi meritorno zaradi vrednosti spornega predmeta moral odločati senat.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka naložilo tožencu, da plača tožnici znesek 406.000 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do 7.10.1991 v višini eskontne mere NBJ, povečane za 20% in od 8.10.1991 dalje v višini eskontne mere banke Slovenije, povečane za 20 %, od 28.3.1992 pa zakonite zamudne obresti in sicer od zneska 18.000 SIT od 6.5.1990 dalje do plačila, od zneska 288.000 SIT do 6.11.1991 dalje do plačila in od zneska 100.000 SIT od 6.1.1992 dalje do plačila. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodbo zaradi izostanka na prvi stopnji izdal sodnik posameznik, čeprav bi bil glede na vrednost spornega predmeta za odločanje pristojen senat. Tako sestava sodišča prve stopnje ni bila pravilna in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 354. čl. ZPP. Ker iz zapisnikov o narokih ni razvidno, da bi sodil sodnik v funkciji predsednika senata, razlogi sodišča druge stopnje niso pravilni. Za izdajo sodbe zaradi izostanka pa tudi sicer ni bilo pogojev in to iz razlogov, ki jih je toženec navedel že v pritožbi.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan. Za nepravilno sestavo sodišča bi šlo v primeru, če bi v pravdni zadevi odločal sodnik posameznik namesto senata ali če bi bil senat sestavljen nepravilno. V konkretni zadevi je prišlo do izdaje sodbe zaradi izostanka, ker se toženec ni udeležil pripravljalnega naroka dne 15.5.1992, čeprav je bil nanj pravilno vabljen. Po 284. čl. ZPP opravi pripravljalni narok predsednik senata. Kadar je za sojenje pristojen sodnik posameznik, se pripravljalni narok ne razpiše. Zaradi okoliščin, če v zapisniku o pripravljalnem naroku ni razvidno, da je sodnica nastopala v vlogi predsednika senata in če je v pismenem odpravku sodbe zaradi izostanka nepravilno naveden sodnik posameznik namesto predsednik senata, ni mogoče šteti, da je šlo za nepravilno sestavo sodišča. Izdaja sodbe zaradi izostanka na pripravljalnem naroku ni v pristojnosti senata, čeprav bi o zadevi meritorno zaradi vrednosti spornega predmeta moral odločati senat. Pri takem položaju so pravilni zaključki sodišča druge stopnje, da je sodnik opravil pripravljalni narok v funkciji predsednika senata. Kolikor se revizija sklicuje na pritožbene navedbe, se pripominja, da je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi in zato revizijskih trditev ni mogoče vezati na tiste, ki jih je stranka uveljavljala že v pritožbi in so bile pred sodiščem druge stopnje že preizkušene. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da z izdajo sodbe zaradi izostanka materialno pravo ni bilo kršeno.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).