13. 10. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Aleksa Klinca, Dobrovo v Brdih, ki ga zastopa Odvetniška družba Matelič in Matelič, o. p., d. o. o., Nova Gorica, na seji 13. oktobra 2017

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 6/2015 z dne 4. 11. 2015 in zoper sodbo Upravnega sodišča, oddelka v Novi Gorici, št. III U 120/2013 z dne 12. 12. 2014 v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35113-36/2012/5-00641109 z dne 8. 3. 2013 in odločbo Upravne enote Nova Gorica št. 351-661/2011/23 z dne 21. 12. 2012 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in petega odstavka 157. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravna enota Nova Gorica je odločila, da je pritožnik kot investitor dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje v skupnem znesku 7.170,51 EUR za tri objekte, ki jih je zgradil brez gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče, oddelek v Novi Gorici, je tožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker pogoji za dovoljenost revizije niso bili izpolnjeni.

2.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija navedene odločitve in zatrjuje kršitve drugega odstavka 14. člena, 22., 33. in 155. člena Ustave. Trdi, da so mu s kršitvijo človekovih pravic nastale hujše posledice, kar utemeljuje z zatrjevanjem svojega slabega premoženjskega stanja in pomanjkljivih dohodkov za preživljanje družine ter slabega zdravstvenega stanja žene. Obenem meni, da gre v predmetni zadevi tudi za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, saj naj bi protiustavna razlaga izpodbijanih določb Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) vplivala tudi na vse druge investitorje oziroma lastnike nedovoljenih gradenj, ki so jim upravni organi neupravičeno odmerili plačilo nadomestila, čeprav so nedovoljeno gradnjo že odstranili in vzpostavili prejšnje stanje. Pritožnik meni, da je Vrhovno sodišče z zavrženjem revizije zanikalo, da ustaljena sodna praksa sledi ustavnoskladni razlagi izpodbijanih določb ZGO-1, ki nadomestilo omejujejo le na primere, ko želijo investitorji nedovoljene posege v prostor legalizirati. Taka razlaga Vrhovnega sodišča po prepričanju pritožnika posega v pravico do zasebne lastnine in v pravico do enakosti pred zakonom. Vrhovnemu sodišču očita tudi, da je revizijo kljub ugotovitvi, da se dejansko stanje v obravnavanem primeru razlikuje od primerov, ko je šlo za legalizacijo gradnje, arbitrarno zavrglo. Upravnemu sodišču pritožnik očita, da je protiustavno razlagalo 157. člen ZGO-1 in s tem kršilo drugi odstavek 14. člena ter 22. in 33. člen Ustave. Upravno sodišče naj bi tudi retroaktivno poseglo v že zaključeno dejansko stanje, saj mora glede na to, da med kriteriji za določitev višine nadomestila, ki jih določa drugi odstavek 157. člena ZGO-1, okoliščina trajanja posega ni navedena, nedovoljena gradnja v času izdaje odločbe o določitvi nadomestila še vedno posegati v prostor.

3.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in petega odstavka 157. člena ZGO-1. Meni, da je zakonska ureditev, ki določa obveznost plačila nadomestila v primeru oseb, ki so ugotovljeni nedovoljeni poseg že sanirale, v neskladju s 33. členom Ustave, saj ni ne primeren ne nujen ukrep za dosego cilja, ki ga je zasledoval zakonodajalec, zato naj bi šlo za prekomeren poseg. Namen zakonodajalca naj bi izhajal iz ureditve postopka izdaje odločbe o odmeri nadomestila in naj bi bil v legalizaciji nedovoljenih posegov v prostor z določitvijo primernega nadomestila kot odškodnine za poseg v prostor, ki ni bil odstranjen. Pobudnik se sklicuje na odločbo št. U-I-258/94 z dne 17. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 54/99, in OdlUS VIII, 153), v kateri je Ustavno sodišče presojalo 76.a člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju ZUN), ki je urejal nadomestilo pred ZGO-1, ter na zakonodajno gradivo k ZUN in ZGO-1. Izpodbijanima zakonskima določbama očita tudi, da osebe, ki so v različnih položajih, obravnavata enako (neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Izpodbijani določbi ZGO-1 ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da pobudnik očitkov o protiustavnosti izpodbijanih določb, na katerih temelji odločitev v njegovem primeru, v upravnem sporu ni izčrpal po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica