Jedro

Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.

Izrek

I.Pritožba dolžnice se v delu zoper točko I in III izreka sklepa zavrže.

II.Pritožbi dolžnice se v delu zoper točko II sklepa, v kolikor je zavrnjen ugovor dolžnice za plačilo mesečne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od oktober 2017 do maj 2020 in v dajatvenem delu stroškovne odločitve pod točko IV sklepa, ugodi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem, a nerazveljavljenem delu odločitve pod točko II sklepa pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

III.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo:

" I. Ugovoru dolžnice se delno ugodi in se sklep o izvršbi I 102/2024 z dne 6. 5. 2024 delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi v delu, ki se nanaša na znesek 120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2017 dalje do plačila, na znesek 120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2017 dalje do plačila, na znesek 120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2017 dalje do plačila in se v tem delu sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

II. V presežku se ugovor dolžnice zavrne.

III. Izvršilni postopek se ustavi za dne 10. 5. 2024 plačanih 462,02 EUR, za dne 10. 6. 2024 plačanih 280,00 EUR, za dne 10. 6. 2024 plačanih 433,96 EUR, za dne 10. 7. 2024 plačanih 280,00 EUR, za dne 10. 7. 2024 plačanih 539,35 EUR, za dne 17. 7. 2024 plačanih 249,03 EUR, za dne 22. 7. 2024 plačanih 58,74 EUR, za dne 26. 7. 2024 plačanih 114,88 EUR, za dne 9. 8. plačanih 584,24 EUR in za dne 9. 8. 2024 plačanih 280,00 EUR.

IV. Dolžnica je dolžna upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1.118,82 EUR v roku osem dni od vročitve tega sklepa, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva poteka paricijskega roka dalje do dne plačila."

2.Zoper sklep v celoti je dolžnica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo. V pritožbi v bistvenem izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, da med zakonitim zastopnikom upnika in dolžnico v času oktobra 2017 do maja 2020 ni obstajala izvenzakonska skupnost med zakonitim zastopnikom in dolžnico. V ta namen se sklicuje tudi na zapisnike o zaslišanju prič, ki so bile zaslišane po zadnjem naroku v tej izvršilni zadevi. Dolžnica v pritožbi sicer najprej trdi, da sta v času od junija 2017 do marca 2024 z zakonitim zastopnikom upnika živela skupaj, imela skupno gospodinjstvo, s skupnimi sredstvi plačevala režijske stroške, dolžnica pa je skrbela za vso gospodinjstvo in sina. Zatem pa v pritožbi trdi, da je plačevala režijske stroške za skupni dom in da je med dolžnico in upnikovim očetom obstajal neformalni dogovor o izpolnjevanju preživninske obveznosti do mladoletnega A. A., ki jo je vsak izpolnjeval po svojih močeh. Opozarja, da preživninska obveznost ni vezana na obstoj zakonske skupnosti. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po svojih pooblaščencih in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je predlog za izvršbo podan na podlagi izvršilnega naslova, ki ni bil nikoli spremenjen, ter obvestila o valorizaciji preživnine in za obdobje, ko zakoniti zastopnik in dolžnica nista živela skupaj oziroma v obdobju, ko niso živeli kot družina. V odgovoru na pritožbo tudi odgovarja na navedbe dolžnice v pritožbi, s katerimi je izpodbijala dokazno oceno sodišča prve stopnje, da v spornem obdobju izvenzakonska skupnost med zakonitim zastopnikom upnika in dolžnico ni obstajala. Izpodbija trditve dolžnice, da je kakorkoli prispevala za preživljanje upnika in ponavlja, da zakoniti zastopnik in dolžnica nista živela v zunajzakonski ali ekonomski skupnosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba delno ni dovoljena, delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

K pritožbi zoper točko I in točko III izreka sklepa

5.Po določbi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je pritožba nedovoljena med drugim, če pritožnik zanjo nima pravnega interesa. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pod točko I izreka sklepa delno ugodilo ugovoru dolžnice in v delu za plačilo preživnine za mesec julij do mesec september 2017 sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, pod točko III pa je za posamezna plačila v času od 10. 5. 2024 do 9. 8. 2024 izvršilni postopek ustavilo. Navedeni odločitvi sta pritožnici v korist in z vložitvijo pritožbe ni mogoče doseči za pritožnico ugodnejšo rešitev, zato je višje sodišče pritožbo zoper točko I in III sklepa zavrglo ob upoštevanju 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

K pritožbi zoper točko II in IV izreka sklepa

6.Pod točko II sklepa je sodišče prve stopnje ugovor v delu, v kolikor le-temu po točko I sklepa ni ugodilo, zavrnilo. Zavrnilo je ugovor v zvezi z izterjavo mesečne preživnine v znesku, kot je bil vložen predlog za izvršbo za mesec maj in junij 2017 ter posledično mesečno preživnino od meseca oktobra 2017 do maja 2020, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka do plačila.

7.Višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, v kolikor je zavrnilo ugovor za plačilo zahtevanega mesečnega zneska za maj in junij 2017, pravilna. Za to obdobje je dolžnica zatrjevala, da ni živela skupaj z upnikom in zakonitim zastopnikom, ampak je za čas od marec do maj 2017 zakonitemu zastopniku preživnino plačevala na roke, za mesec julij, avgust in september pa je predložila tudi dokazila o plačilu. Višje sodišče v zvezi z zavrnjenim ugovorom dolžnice v delu za meseca maj in junij v celoti sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala, da bi navedene zneske plačala, sicer pa pritožnica v pritožbi tudi obrazloženo ne graja navedene odločitve sodišča prve stopnje. Pritožba je torej v tem delu neutemeljena.

8.V zvezi s plačevanjem preživnine v času od oktobra 2017 do maja 2020 pa je dolžnica v ugovoru zatrjevala, da preživnine ni več plačevala v denarju, 1.) ker je po preselitvi oktobra 2017 po dogovoru z zakonitim zastopnikom namesto preživnine plačevala položnice za režijske stroške in 2.) ker je od jeseni 2017 dalje živela z upnikovim očetom v izvenzakonski skupnosti. Dolžnik je navedene trditve dolžnice v ugovoru zanikal.

9.Sodišča prve stopnje se je pri odločitvi o tem delu ugovora postavilo na materialnopravno stališče, da ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka otrokova pravica do preživljanja ne preneha, temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drugačen način. Posledično je izpeljalo dokazni postopek v zvezi z obstojem izvenzakonske skupnosti v tem obdobju ter zaključilo na podlagi dokaznega postopka, da ni bilo med zakonitim zastopnikom upnika in dolžnico ne ekonomske skupnosti ne skupnega upravljanja s finančnimi sredstvi in posledično tudi ne izvenzakonske skupnosti, zaradi česar je ugovor dolžnice zavrnilo.

10.Navedeno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pa je napačno. Namreč, če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine (primerjaj VSC I Ip 93/2018). Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni

dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka v skladu v skladu z 283. členom Obligacijskega zakonika. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. V konkretnem izvršilnem postopku je tako pravno relevantno le tisto dejstvo, ki ga je dolžnica navedla v ugovoru, in sicer, da je obstajal dogovor med zakonitim zastopnikom in njo kot preživninsko zavezanko, da namesto preživnine plačuje položnice za režijske stroške. Do navedene trditve pa se sodišče prve stopnje glede na napačno materialno pravno izhodišče ni opredelilo. Ker pritožnica v pritožbi še vedno trdi, da je plačevala režijske stroške za skupen dom, opozarja pa tudi, da preživninska obveznost do otrok ni vezana na obstoj zunajzakonske skupnosti in da je med dolžnico in upnikovim očetom obstajal neformalni dogovor o izpolnjevanju preživninske obveznosti do mladoletnega upnika, ki jo je vsak izpolnjeval po svojih močeh, je bilo potrebno pritožbi za obdobje, ki se nanaša na izvršbo v zvezi z mesečnimi plačili preživnine za čas od oktober 2017 do maj 2020, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, razveljaviti, posledično pa tudi stroškovno odločitev pod IV izreka sklepa in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Glede na navedeno je bilo odločiti kot v izreku tega sklepa.

O stroških pritožbenega postopka

12.Glede na to, da je pritožnica s pritožbo delno uspela, je višje sodišče ob upoštevanju četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 55, 55/1, 55/1-8 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 283

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.