Jedro

Toženka je pravilno pojasnila način vročanja tožniku. Davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal eDdavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je izdala odločbo o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, kjer je dovolila davčno izvršbo zoper tožnika za izterjavo davčne obveznost, ki znaša na dan 20. 1. 2020 810,00 EUR (1. točka izreka). Določila je, da se delodajalcu oziroma izplačevalcu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naloži, da izvrši sklep (2. točka izreka). V nadaljevanju je sklenila do katere višine prejemkov se lahko opravi rubež (3. točka izreka), kam naj se nakažejo sredstva (4. točka), ter da se delodajalcu prepoveduje izplačati zarubljeni del denarnih prejemkov dolžnika (5. točka), da vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik (6. točka izreka), da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (7. točka) ter da ugovor delodajalca oziroma izplačevalca ne zadrži izvršitve (8. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnila, da iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da dolžnik ni v predpisanem roku izpolnil obveznosti, zato je potrebno zoper njega začeti davčno izvršbo v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

3. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Pojasnil je, da se od tožnika terjajo stroški izpodbijanega sklepa ter obveznost iz naslova globe za prekršek, naveden je izvršilni naslov, datum izvršljivosti. Pojasnjuje, da se pravnim osebam in samostojnim podjetnikom vroča dokumente preko informacijskega sistema FURS, to je portala eDavki, skladno s prvim odstavkom 85.a člena ZDavP-2. Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročati portal eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki ga je treba vročiti. Informativno sporočilo sprejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu eDavki in vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno preko portala eDavki, velja vročitev za opravljen z dnem preteka tega roka (peti odstavek 85. a člena ZDavP-2).

4. Ker tožnik opravlja dopolnilno dejavnost fizične osebe od 15. 3. 2015, je davčni organ plačilni nalog z dne 25. 10. 2019 tožniku vročal elektronsko preko portala eDavki z osebno vročitvijo, in sicer je bil plačilni nalog na portalu odložen 26. 10. 2019 in ker ga tožnik v roku 15 dni ni prevzel, se je posledično štelo, da mu je bil vročen 11. 11. 2019 (peti odstavek 85.a člena ZDavP-2). Tožnik je imel možnost vložiti zahteve za sodno varstvo v 8 dneh od vročitve, kar pomeni, da je rok za sodno varstvo iztekel 29. 11. 2019 in v tem roku tožnik zahteve za sodno varstvo ni vložil in je tako odločba v prekršku postala pravnomočna. Ker pa globa v danem roku 15 dni od pravnomočnosti ni bila plačana, je postal plačilni nalog tudi izvršljiv. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe in tožnik ne more izpodbijati izvršilnega naslova, kot to določa sedmi odstavek 157. člena ZDavP-21. Prav tako bi lahko tožnik navedbe v zvezi z domnevno neupravičeno odmerjenimi obveznostmi uveljavljal zgolj v postopku, v katerem so mu bile te odmerjene. Glede na navedeno je bilo pritožba zavrnjena, saj je obstajal izvršljiv izvršilni naslov ter neporavnane obveznosti in s tem izpolnjene vse predpostavke za izvršbo. Socialna ogroženost pa ni razlog, da se postopek davčne izvršbe ne bi vodil. 5. Tožnik v tožbi izpostavlja, da mu je bil nezakonito zasežen znesek 810,00 EUR 20. 1. 2020. Izpostavlja, da so dokumenti ležali neprevzeti, nepodpisani, ker naslovnik ni vedel zanje in ni dobil elektronskega sporočila, da so vloženi v njegov davčni predal. Informacijski sistem je obvestil pošiljatelja, da dokument ni prevzet, ko poteče 15 dni. Opozarja, da sprejemniku tožnika na elektronski naslov na i.priimek@siol.net niso bila poslana elektronska obvestila o vloženih dokumentih. Na neurejenost sprejemne pošte, podpisovanje in vročanje je opozoril Generalni finančni urad. Tožena stranka je zasegla 810,00 EUR iz pokojninske blagajne tožnika in takrat je zvedel virtualni kršitelj tožnik, da je v postopku zaradi zakasnele napovedi dajatev za leto 2018. Podan je bil ugovor na rubež, ki je bil zavrnjen. Pri tem se ni upoštevalo, da ni imel internetne povezave in je bil v bolnišnici UKC Ljubljana februarja in marca 2020. Opozarja, da je sistem vročenja zatajil, sistem pošte ne deluje, vsaj v njegovih zadevah ne, da bi pravočasno dobil sporočila in iz njih zaznal obveznosti. Zaradi kršenja Zakona o prekrških, ZDavP-2, elektronskega vročenja in prikrivanja dokumentov, ki so v predalu eDavki tožnika ležali neprebrani, ne po njegovi krivdi, zahteva vračilo globe.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe ter opozarja na stališče sodne prakse, po kateri skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi, lahko uveljavljajo zgolj ugovore, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova in iz istega razloga tožnik, ki uveljavlja nezakonitost plačilnega naloga, tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu navedenega, saj je predmet postopka presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi.

7. V nadaljnjih vlogah je tožnik opozoril na svoje slabo finančno stanje ter ponovil razloge, da mu je kršena temeljna pravica Zakona o prekrških.

**Glede neoprave glavne obravnave**

8. Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo. Obe stranki sta sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

**K I. točki izreka:**

9. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, ki jih je za odločitev ter za zavrnitev pritožbenih ugovorov navedla tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe, zato jih ne ponavlja, temveč se nanje po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 sklicuje.

10. Po določbi 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova, ki v konkretnem primeru pomeni plačilni nalog zaradi nepredložitve obračuna davka od dejavnosti za leto 2018. 11. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjski sklep, nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da ni vedel, da so dokumenti, in sicer plačilni nalog, ki je v tem postopku izvršilni naslov, vloženi v njegov davčni predal, ni vedel zanje, ni dobil e-sporočila, da so vloženi v njegov davčni predal. 12. Tožnik torej navaja razloge, s katerimi oporeka utemeljenosti izvršilnega naslova. Sodišče v celoti soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 namreč s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi in jih lahko tožnik uveljavlja le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov.

13. Kljub temu pa je glede vročanja plačilnega naloga tožniku, potrebno opozoriti na določbo prvega odstavka 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem se vročitev po elektronski poti opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost in prvi odstavek 85.a člena ZDavP-2, po katerem davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema FURS, oziroma tako imenovanega portala eDavki. V obravnavanem primeru je tožnik davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost in po petem odstavku 85.a člena ZDavP-2 velja vročitev za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. V primeru, če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno preko portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu eDavki (tretji odstavek 85 a člena ZDavP-2)

14. Organ druge stopnje tako pravilno ugotavlja, da se je tožniku kot davčnemu zavezancu za dopolnilno dejavnost fizične osebe plačilni nalog z dne 25. 10. 2019 vročal elektronsko preko portala eDavki, in sicer je bil plačilni nalog na portal eDavki odložen dne 26. 10. 2019, ker tožnik dokumenta v roku 15 dni ni prevzel se je posledično v skladu s petim odstavkom 85.a člena ZDavP-2 štelo, da mu je bil vročen dne 11. 11. 2019. Glede na navedeno je imel tožnik možnost zoper navedeni plačilni nalog vložiti zahtevo za sodno varstvo in sicer v osmih dneh od njegove vročitve, kar pomeni, da se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel dne 19. 11. 2019. Iz spisa zadeve ne izhaja, da bi tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo.

15. Toženka je pravilno pojasnila način vročanja tožniku. Po tretjem odstavku 85.a člena ZDavP-2 davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti v portal eDdavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu eDavki. Razlogi tožnika, ki se nanašajo na okoliščine, da ni imel internetne povezave in je bil v bolnici februarja in marca 2020 v obravnavani zadevi, glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago po povedanem ne morejo biti relevantni in ne vplivajo na drugačno odločitev. Pri tem sodišče dodaja, da so poslovni subjekti dolžni zagotoviti pogoje za svoje poslovanje, zato razlogi tožnika, da ni imel dostopa do interneta, na drugačno odločitev ne vplivajo.

16. Navedbe tožnika, da njegova težka finančna situacija ne dopušča poravnave obveznosti, na samo zakonitost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, vpliva pa lahko na sam postopek pri izvrševalcu izvršbe, ki mora upoštevati določbe ZDavP-2 od 159. člena do 160.a člena (izvzetja in omejitve predmetov davčne izvršbe). Drugih ugovorov, ki bi se nanašali na samo davčno izvršbo, tožnik ne navaja, zato so bili po presoji sodišča v obravnavani zadevi izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa.

17. Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Tako kot tudi sodba III U 169/2016-7 z dne 17. 11. 2017.