Jedro

Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1.odst. 424.čl. ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obt. V.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obtoženi A.M., V.O. in L.F., katerim je bila odvzeta prostost dne 26.6.1998, so bili s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1999 spoznani za krive: obt. A.M. dveh, obtožena V.O. in L.F. pa enega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ. Obt. A.M. je bila izrečena enotna kazen 3 let in 6 mesecev zapora, obt. V.O. kazen 3 let zapora, obt. L.F. pa kazen 1 leta in 6 mesecev zapora. Po razglasitvi sodbe je sodišče odločilo, da se zoper vse tri obtožence podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Zoper sklep o podaljšanju pripora so se pritožili obt. V.O. in njegov zagovornik ter obt. L.F. in njegov zagovornik, Višje sodišče v Mariboru pa je pritožbe s sklepoma z dne 28.5.1999 zavrnilo kot neutemeljene.

Zagovornik obt. V.O. je dne 24.6.1999 vložil zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklep o podaljšanju pripora razveljavi in pripor zoper obt. V.O. odpravi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornika obt. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da zagovornik obt. V.O. ne izpodbija pravnomočnega sklepa o priporu, pač pa izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, saj navaja, da je sodišče oprlo sodbo na dokaze, na katere se ne bi smelo opirati, kakor tudi da je v obrazložitvi sodbe podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah ter med samimi temi listinami. Z zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik obt. V.O. torej ne izpodbija pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora.

Zagovornik obt. V.O. navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka uveljavlja tudi v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, vloženo prav tako dne 24.6.1999, zato bo Višje sodišče v Mariboru, ko bo odločalo o pritožbah, ocenjevalo, ali so bile pri izreku sodbe sodišča prve stopnje res podane kršitve, ki po mnenju zagovornika obt. V.O. pomenijo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki se po določilu 1. odstavka 424. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, takih kršitev v zvezi s preizkusom pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora ni ugotovilo. V pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora je tako kot tudi že v prejšnjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora obrazloženo, katere so tiste okoliščine, iz katerih izhaja realna nevarnost, da bi obtoženec, ki je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ, na prostosti nadaljeval z izvrševanjem takih kaznivih dejanj.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obt. V.O., ker je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje (425. člen ZKP).