Jedro

Neizločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, iz procesnega gradiva, lahko pomeni obid namena prvega odstavka 83. člena ZKP in vodi v t.i. psihološko okužbo člana razpravljajočega senata.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju v skladu s prvim in drugim odstavkom 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljena zavrnilo predloga za izločitev dokazov, ki sta ju zagovornika obtoženih A. A. in B. B. podala dne 9. 2. 2023 in 23. 3. 2023. 2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili: - zagovornik obtoženega A. A. iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da iz spisa na podlagi 285.e člena v zvezi s 83. členom ZKP izloči drugi odstavek na strani 13 dopolnitve kazenske ovadbe SKP PU Celje z dne 31. 8. 2020 (list. št. 1675); - zagovornika obtoženega B. B. iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, tj. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da ugodi predlogu za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in „predlog“ pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Kot je razvidno iz uradnega zaznamka Specializiranega državnega tožilstva RS z dne 29. 12. 2020 (list. št. 2175), je državna tožilka pred vložitvijo zahteve za preiskavo iz spisa izločila uradna zaznamka z dne 3. 7. 2015 in 8. 7. 2020, ki vsebujeta izjavi sedaj obtoženega A. A., ki pa pred policijskim zbiranjem obvestil v svojstvu osumljenca ni bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP. S tem je tožilstvo sledilo imperativu iz prvega odstavka 83. člena ZKP, ki preprečuje, da bi se z nezakonito pridobljeno izjavo osumljenca seznanilo sodišče oziroma člani razpravljajočega senata. Glede na takšno odločitev tožilstva ne more biti nobenega dvoma, da tedaj osumljeni A. A. ni prejel ustreznih pravnih poukov (enako se je opredelilo tudi sodišče prve stopnje v točki 6 izpodbijanega sklepa), saj v nasprotnem primeru razlogov za izločitev obeh uradnih zaznamkov ne bi bilo.

5. Srž predlogov za izločitev dokazov, izpodbijanega sklepa in tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je iz spisa treba izločiti tudi besedilo drugega odstavka na strani 13 dopolnitve kazenske ovadbe SKP PU Celje z dne 31. 8. 2020 (list. št. 1675), ki se začne z dikcijo „z zbiranjem obvestil od A. A. je bilo ugotovljeno“ in očitno povzema „prilogo štev. 25“ dopolnitve kazenske ovadbe, pri kateri gre za (izločen) uradni zaznamek o zbranih obvestilih od A. A. (hrbtna stran list. št. 1676). Posledično ni utemeljene podlage za sklepanje, da predmetno besedilo (glede na že izhodiščno nakazovanje na zbiranje obvestil od osumljenega A. A. in izrecno sklicevanje na izločeno prilogo) z izjavo osumljenca ne bi bilo vsebinsko povezano. Tudi sodišče prve stopnje v točki 6 izpodbijanega sklepa govori o „domnevnem povzetku vsebine uradnih zaznamkov“, kar pomeni, da ne zavzame stališča, da vsebinske povezave ni. Glede na koncept obtožbenega očitka v tej zadevi pa ne more biti nobenega dvoma, da gre pri kritičnem besedilu za povzemanje določenih okoliščin, ki so za presojo obtožbe relevantne in, kot se kaže, celo obremenilne narave za oba obtoženca. Državno tožilstvo (list. št. 2531 – 2532) in sodišče prve stopnje (točki 6 – 7 izpodbijanega sklepa) sta zavzela naziranje, da pri problematiziranem besedilu ne gre za dokaz, ki bi ga moralo sodišče izločiti iz spisa, saj gre pri tem za „dokazno oceno“ oziroma ugotovitve policista kriminalista, tj. avtorja dopolnitve kazenske ovadbe. Gotovo ugotovitve policista oziroma zapisi v kazenski ovadbi ali v dopolnitvi kazenske ovadbe niso dokazi, na katere bi sodišče smelo opreti končno odločbo, kar pa še ne pomeni, da z neizločitvijo (vsaj smiselne) reprodukcije vsebine izločene izjave osumljenca ne more priti do obida zahteve za izločitev po prvem odstavku 83. člena ZKP in hkrati do spregleda problematike t. i. psihološke okužbe.

6. Iz prelomne odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-92/961 izhaja, da se sodnik v primeru, ko se seznani z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, izpostavlja nevarnosti, da bo spoznanje o tem vplivalo na njegovo odločitev. Dejstvo, da mora odločitev obrazložiti, v določeni meri to nevarnost zmanjšuje, ne more pa je popolnoma preprečiti. Okoliščina, da na gradivo, ki bi moralo biti izločeno, ne sme opreti sodbe oziroma se v obrazložitvi nanjo sklicevati, ne odpravlja vpliva na proces odločanja. Nevarnost, da si sodnik na podlagi neizločenih vsebin ustvari mnenje, je v nasprotju z zahtevo po nepristranskem sojenju (23. člen Ustave). Temeljni cilj ekskluzije je prav v tem, da se sodnik, ki bo sodil v zadevi, z nedovoljenimi dokazi nikoli ne seznani. Smoter izločanja t. i. reprodukcij izločenega procesnega gradiva je v preprečitvi odstopa od sankcioniranja nezakonitih posegov države v posameznikove pravice.2 Dosledna ekskluzijska sankcija za obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca brez pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, zajema tudi dolžnost „čiščenja spisa“, torej izločitve vsebine primarno izločenega gradiva v drugih procesnih aktih, vključno s kazensko ovadbo (ali dopolnitvijo).3

7. Iz navedenih odločilnih razlogov vloženi pritožbi utemeljeno grajata decidirano opredelitev sodišča prve stopnje, da izločitev problematiziranega dela dopolnitve kazenske ovadbe iz spisa ni potrebna. Poleg tega zagovornik obtoženega A. A. upravičeno izpostavlja (načelno) nevarnost prejudiciranja dokazne ocene članov razpravljajočega senata, kolikor reprodukcije izločenega gradiva v spisu ostanejo. Zagovornika obtoženega B. B. pa utemeljeno opozarjata, da odločitev v izpodbijanem sklepu nasprotuje prevladujoči sodni praksi, po kateri se morajo izločiti vsi deli procesnega gradiva, kjer so povzete izločene listine, čeprav te samostojno ne predstavljajo dokazov.

8. Glede na ugotovljena procesna dejstva po presoji pritožbenega sodišča ni potrebe za pridobivanje uradnega zaznamka, ki ga sámo državno tožilstvo več kot očitno šteje za listino, ki sledeč prvemu odstavku 83. člena ZKP ne sme biti niti postati del sodnega spisa. Če bi sodišče pridobivalo takšen uradni zaznamek, bi tvegalo prav izpostavitev psihološki okužbi in odprlo vrata morebitni izločitvi sodnika iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP. Po drugi strani pa ZKP v devetem odstavku 128. člena določa, da imajo obtoženci in zagovorniki pravico pri državnem tožilcu pregledati uradne zaznamke o obvestilih, ki so bili izločeni na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP, s čimer je obrambi vsaj posredno omogočeno, da vsebino uporabi, če oceni, da je to v njenem interesu.4

9. Pritožbeno sodišče je ob ugoditvi pritožbama izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. To sodišče bo glede na stališča pritožbenega sodišča v tem sklepu o predlogih za izločitev ponovno odločilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Če bo sprejelo drugačno odločitev, bo moralo iz spisa izločiti vse reprodukcije izjave tedaj osumljenega A. A., ne le iz dopolnitve kazenske ovadbe z dne 31. 8. 2020, temveč tudi iz drugih delov procesnega gradiva.

1 Odločba US RS U-I-92/96-27 z dne 21. 3. 2002 (točki 20 – 21 obrazložitve). 2 Prim. Šepec M.: 18. člen. V: Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem – 1. knjiga; Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 208, tč. 35. 3 Zrnec Orlič B.: 83. člen. V: Šepec (ur.), nav. delo, str. 539 – 540, tč. 19. Gl. npr. tudi sodbo in sklep VS RS I Ips 103/2003 z dne 11. 9. 2003. 4 Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2004, str. 193 – 194, tč. 20.