Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep II Ips 709/2009

ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.709.2009 Civilni oddelek

dovoljenost revizije vrednost spornega predmeta povrnitev nepremoženjske škode odgovornost države podlage odškodninske odgovornosti protipravnost kazenski postopek oprostilna sodba duševne bolečine
Vrhovno sodišče
16. maj 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravilen je zaključek sodišč prve in druge stopnje, da predpostavka protipravnosti ni podana.

Izrek

Revizija se zavrže: v delih, s katerimi se izpodbija odločitev o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode, in sicer: v znesku 703,06 EUR zaradi potnih stroškov v zvezi z udeležbo na narokih za glavno obravnavo v kazenskem postopku; v znesku 1.921,21 EUR zaradi stroškov zdravljenja; ter v znesku 546,23 EUR zaradi zaseženega telefona N. 8210, in v delu, s katerim se izpodbija odločitev o zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode v znesku 625,94 EUR zaradi 48 urnega policijskega pridržanja.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 18.796,43 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

3. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. V njej navaja, da je nepravilna odločitev v zvezi s povrnitvijo škode zaradi odvzetega mobilnega telefona in zaradi neupravičenega pridržanja. Neverjetno je, da je sodišče prve stopnje zavrnilo vse tožnikove predlagane dokaze, s čimer se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje, na koncu pa obe sodbi očitata tožniku, da svojih trditev ni dokazal. Tožnik je bil zaslišan le zaradi zadržanja in ni uspel povedati, da ni dobil nazaj telefona, da je bil na pregledih pri psihiatru in glede drugega glede celotne zahtevane odškodnine. Niso bile opravljene poizvedbe pri psihiatru, postavljen izvedenec medicinske stroke in izvedeni drugi predlagani dokazi. Zavrnitev dokaznih predlogov v tem primeru predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Tožnik je bil zato prizadet v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem, kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišče lahko dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne, vendar pri tem ne sme ravnati samovoljno. Obstaja celo načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze. Zato je neutemeljena in zgrešena trditev, da „ker sodišče ni ugotovilo elementa protipravnosti, je brez nadaljnjega zavrnilo tožnikov zahtevek za odškodnino za nepremoženjsko škodo“. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožniku prizna zahtevana odškodnina oziroma podredno, da se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in se v novem postopku izvedejo tudi ostali predlagani dokazi in šele nato odloči o tožbenem zahtevku. Pri tem naj se upošteva že ustvarjena praksa sodišč, saj je Okrožno sodišče v Ljubljani vsem zahtevkom soobtožencev iz iste kazenske zadeve ugodilo in torej ugotovilo protipravnost. 4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno nedovoljena, sicer ni utemeljena.

6. Tožnik je vložil tožbo za povračilo škode, ki mu je nastala v zvezi s kazenskim postopkom, ki se je zanj končal z oprostilno sodbo.

7. Vtoževan znesek 18.796,43 EUR predstavlja seštevek vrednosti več tožbenih zahtevkov, in sicer 703,06 EUR premoženjske škode zaradi potnih stroškov za udeležbo na narokih za glavno obravnavo v kazenskem postopku; 625,94 EUR nepremoženjske škode zaradi 48 urnega policijskega pridržanja; 15.000 EUR nepremoženjske škode zaradi psihičnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z dalj časa trajajočim kazenskim postopkom; 1.921,21 EUR premoženjske škode zaradi stroškov zdravljenja in 546,23 EUR premoženjske škode zaradi zaseženega telefona Nokia 8210. 8. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. Podlaga vsakega izmed tožbenih zahtevkov v tožnikovi tožbi je različna. Zneski 703,06 EUR, 1.921,21 EUR in 546,23 EUR, ki predstavljajo premoženjsko škodo zaradi potnih stroškov, stroškov zdravljenja in stroškov zaradi zaseženega telefona N. 8210, in znesek 625,94 EUR nepremoženjske škode zaradi 48 urnega policijskega pridržanja ne presegajo revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Glede na navedeno revizija v delu, ki se nanaša na odločitev o teh zahtevkih, ni dovoljena in jo je bilo treba v tem delu zavreči (377. člen ZPP).

9. Revizije je torej dovoljena le v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo 15.000 EUR nepremoženjske škode zaradi psihičnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z dalj časa trajajočim kazenskim postopkom. Materialnopravno podlago odškodninski obveznosti države predstavljajo določbe 26. člena Ustave in določbe o odškodninski obveznosti v Obligacijskem zakoniku. Iz teh izhaja, da je ena izmed obveznih predpostavk take obveznosti protipravnost ravnanja državnega organa.

10. V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje pravilno poudarili, da samo dejstvo, da se je kazenski postopek za tožnika končal z oprostilno sodbo, še ne pomeni, da so bila dejanja tistih, ki so vodili postopek, že zgolj zato nedopustna in nezakonita. Namen kazenskega postopka je, da se ugotovi, ali je oseba, zoper katero se postopek začne, storila očitano kaznivo dejanje in ali je zanj odgovorna. Sam tek kazenskega postopka (katerega rezultat ni obsodilna sodba) oziroma delovanje državnih organov v okviru tega postopka zato, v nasprotju z mnenjem tožnika, ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki bi v njem obtoženo osebo upravičeval do povrnitve škode.(1),(2) Sodišči sta morebitno protipravnost ravnanja organov toženke ocenjevali tudi z vidika tožnikovega očitka o dalj časa trajajočem kazenskem postopku, vendar v zvezi s tem tudi pravilno zaključili, da ta ni podana glede na oceno, utemeljeno na ugotovljenih dejstvih, da kakšnih opustitev postopanja in odločanja v razumnem roku v konkretnem kazenskem postopku ni bilo.

11. Drugih trditev, ki bi kazale na nedopustnost ravnanja državnih organov, tožnik ni postavil, sodišči pa sta zato ob zaključku, da ta predpostavka ni podana, zahtevek iz naslova nepremoženjske škode zaradi psihičnih bolečin in nevšečnosti v zvezi s kazenskim postopkom utemeljeno zavrnili. Revidentu je treba ob tem še pojasniti, da m

anjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza. Dokazi so namenjeni zgolj ugotavljanju obstoja zatrjevanih spornih (pravno relevantnih) dejstev (načelo

povezanost trditvenega in dokaznega bremena)(3) , ne pa šele njihovemu odkrivanju.

Ni podana tudi očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zavrnitve izvedbe dokazov v zvezi z ostalimi predpostavkami odškodninske obveznosti. Zavrnitev zahtevka je utemeljevala odsotnost že ene izmed predpostavk, obstoj ostalih pa zato ni bil pravno relevanten, kar predstavlja upravičen razlog za zavrnitev izvedbe dokazov, ki naj bi služili njihovi ugotovitvi. Dopustna zavrnitev dokaza pa ne more predstavljati kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave.

12. Revizija je torej neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP), skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 455/2010. Op. št. (2): V zvezi s kazenskim postopkom je pravica do povračila škode posebej opredeljena v 538. - 547. členu Zakona o kazenskem postopku, toda ta zakon omogoča povrnitev škode v primeru oprostilne sodbe le tedaj, ko je bila osebi odvzeta prostost (primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 750/2007), kar pa ni predmet zahtevka, zoper odločitev o katerem je revizija dovoljena.

Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek 7. člena ZPP in 212. člen ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia