Jedro

Izvedenca avtomobilske stroke sta predlagali obe pravdni stranki, zato sta vsaka do polovice dolžni kriti stroške nagrade izvedenca, ne glede na to, katera od njiju je imela pripombe na njegovo mnenje, zaradi česar je izvedenec večkrat pisno in ustno dopolnil mnenje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki spremeni tako, da sta odmerjeno nagrado v višini 234,46 EUR dolžni plačati obe pravdni stranki, vsaka po 117,23 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani, a nespremenjeni IV. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odmerilo nagrado izvedencu za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku dne 17.12.2012 v višini 234,46 EUR, ter odločilo, da je te stroške dolžna plačati tožeča stranka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpodbija le odločitev, da je nagrado dolžna kriti tožeča stranka. Opozarja, da ni zahtevala zaslišanja izvedenca na naroku. Celo nasprotno, temu se je upirala. Zato meni, da je te stroške dolžna kriti tožena stranka, ki je predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da je stroške naloži v plačilo toženi stranki.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje o višini nagrade izvedencu (I., II. in III. točka izreka sklepa) ni bila predmet pritožbenega preizkusa, saj pritožba zoper ta del ni bila vložena (prvi odstavek 350. člena ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo, da je stroške nagrade izvedenca dolžna v celoti kriti tožeča stranka, napačno uporabilo določbo 153. člena ZPP. Ta določa, da stroške za izvedbo dokaza krije stranka, ki ga je predlagala, če sta dokaz predlagali obe stranki, pa jih krijeta po enakih delih.

6. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je izvedenec v zvezi z napakami na vozilu Peugeot 407 coupe podal pisno mnenje (na list. št. 161), ki ga je zaradi pripomb ene ali druge stranke večkrat dopolnil, in sicer v pisni obliki (list. št. 210 in 266) ter ob zaslišanju na naroku (dne 11.11.2012, 7.6.2012 in 17.12.2012). Glede na to, da je bila tema dokazovanja vseskozi ista, gre za enoten dokaz. To pomeni, da vse stroške, ki so nastali z njegovo izvedbo, bremenijo tisto stranko, ki ga je predlagala, ne glede na to, katera stranka je imela na podano mnenje pripombe. Glede na to, da sta izvedenca predlagala tako tožeča stranka kot tudi tožena stranka, sta obe dolžni kriti stroške nagrade za ustno podajanje mnenja na naroku 17.12.2012 in ne zgolj tožeča stranka, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Iz navedenega razloga plačila tudi ni mogoče v celoti naložiti toženi stranki, kot to predlaga pritožba.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v IV. točki ustrezno spremenilo, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijan sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).