Jedro

Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 50) postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upnika S. K., zoper odpust obveznosti (p. d. 28). V predlogu za odpust obveznosti je upnik navedel, da je dolžnik po tem, ko je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka najemal kredite nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem, razen tega pa v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ni navedel terjatve do I. S. in M. K. v višini 86.700,00 EUR, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru, št. I 114/2018 z dne 8. 3. 2018. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je dolžnik kršil obveznost iz 2. točke prvega odstavka 402. člena ZFPPIPP, zato je ugovoru upnika ugodilo, ne da bi presojalo ostale v ugovoru zoper odpust obveznosti zatrjevane kršitve.

3. Dolžnik je zoper uvodoma navedeni sklep vložil pritožbo (p. d. 57) iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (2. točka prvega odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zoper odpust obveznosti kot neutemeljen zavrne.

4. Dolžnik v pritožbi navaja, da ni zlorabil pravice do odpusta obveznosti in kršil določil 384. člena ZFPPIPP, ker v poročilu o stanju svojega premoženja ni navedel terjatve do I. S. in M. K. v višini 86.700,00 EUR. V odgovoru na ugovor z dne 9. 2. 2021 je sodišču pojasnil, da terjatve ni navedel, ker je od njenega nastanka minilo že mnogo let in ni prišlo do nobenega poplačila. Zaradi neizterljivosti terjatev praktično ne obstoji. Terjatev je nastala že v letu 2008, ko je dolžnik z namenom oplemenitenja svojega denarja posodil prihranke I. S., ki naj bi mu znesek vrnil v roku šest mesecev. Od zapadlosti terjatve do dne, ko je bil podan predlog za odpust obveznosti je minilo že več kot deset let in terjatve ni bilo mogoče izterjati. Tega ne spremeni dejstvo, da v zvezi s terjatvijo teče izvršilni postopek iz leta 2018. Predmetne terjatve dolžnik nikakor ni namerno zamolčal, ampak je nanjo pozabil in je zato v poročilu o svojem premoženju ni zavedel. Dolžnik je upraviteljico takoj po pričetku postopka osebnega stečaja nemudoma seznanil z obstojem terjatve ter ji dal na razpolago vse razpoložljive podatke o navedeni terjatvi. Ker njegovo ravnanje ni z ničemer poslabšalo položaja upnikov ali možnosti njihovega poplačila, mu ni mogoče očitati nepoštenosti in nevestnosti v smislu kršitve sodelovalne dolžnosti. V zvezi s tem je dolžnik predlagal zaslišanje upraviteljice M. B., ki bo lahko izpričala, da je dolžnik naknadno svojo sodelovalno dolžnost izpolnil. Ker sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, je dejansko stanje v zvezi z dolžnikovim ravnanjem nepopolno ugotovljeno. Velika časovna oddaljenost nastanka terjatve, dejstvo, da s tem premoženjem dolžnik ni nikoli razpolagal ter da zaradi nezavednega ravnanja ni prišlo do nikakršnega oškodovanja upnikov so okoliščine, zaradi katerih dolžniku ni mogoče očitati nepoštenosti in nevestnosti, še manj pa zavestnega zamolčanja navedenega premoženja. Dolžnik s sporno terjatvijo ni samovoljno razpolagal in od tega ni imel nobene koristi, prav tako tudi zaradi naknadne navedbe terjatve stečajne mase ni imel nobene koristi, stečajna masa ni bila niti najmanj okrnjena in se položaj upnikov ni poslabšal. 5. Upnik je na pritožbo odgovoril (p. d. 66). V odgovoru na pritožbo je navedel, da je ugovor zoper odpust obveznosti vložil tudi iz razloga obstoja ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ker se je stečajni dolžnik po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka dodatno zadolževal. Tudi iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo ustaviti postopek odpusta obveznosti in zavrniti predlog za odpust obveznosti.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo, ker stečajni dolžnik v poročilu o stanju svojega premoženja ni navedel terjatve do I. S. in M. K. v višini 86.700,00 EUR, v zvezi s katero se pri Okrajnem sodišču v Kopru vodi izvršilni postopek pod št. I 114/2018. Po mnenju sodišča pojasnilo dolžnika, da te terjatve v poročilu o stanju svojega premoženja ni navedel zato, ker je praktično neizterljiva in brez vrednosti, dolžnika ne razbremeni zakonske obveznosti, da v poročilu navede vse svoje premoženje. Četudi bi bilo zamolčano premoženje neznatne vrednosti, dolžniku ne more biti prepuščena presoja o tem, katero premoženje bo v postopku osebnega stečaja razkril in katero ne. Po presoji sodišča prve stopnje navedene okoliščine utemeljujejo materialnopravni zaključek, da je upnikov ugovor zoper odpust obveznosti utemeljen.

8. Dolžnik proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja ter v njem popisati svoje premoženje (prvi in drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Med postopkom osebnega stečaja mora dolžnik upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

9. V obravnavanem primeru ni sporno, da dolžnik v poročilu o stanju svojega premoženja ni navedel terjatve do dolžnikov I. S. in M. K. v višini 86.700,00 EUR, v zvezi s katero se pri Okrajnem sodišču v Kopru vodi izvršilni postopek št. I 114/2018. Iz otvoritvenega poročila, ki ga je upraviteljica sestavila dne 13. 1. 2021 (p. d. 20) izhaja, da je upraviteljica opravila razgovor z dolžnikom in od njega pridobila podatke, med drugim tudi o obstoju navedene terjatve. Iz opisa stečajne mase pod točko III/4 izhaja, da po trenutno znanih podatkih predstavlja stečajno maso tudi terjatev do dolžnikov I. S. in M. K. v višini 86.700,00 EUR, za katero je upraviteljica predvidela, da se izvršilni postopek sicer bo nadaljeval, verjetnost, da bo uspešno izterjana terjatev pa ni prav velika, zato bo predlagala prodajo z zbiranjem ponudb po izhodiščni ceni, znižani za 50 % delež terjatve in sicer maksimalno v višini 43.350,00 EUR. Navedene navedbe v otvoritvenem poročilu potrjujejo trditve dolžnika, da je upraviteljico seznanil z obstojem navedene terjatve, ki naj bi jo imel do I. S. in M. K., še preden je bilo sestavljeno otvoritveno poročilo upravitelja.

10. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je dolžnik kršil sodelovalno dolžnost, ker navedene terjatve ni navedel že v poročilu o stanju svojega premoženja. Vendar pa je v zvezi s težo in posledicami navedene kršitve treba upoštevati, da je dolžnik po začetku stečajnega postopka pred pripravo otvoritvenega poročila navedeno kršitev odpravil tako, da je upraviteljici posredoval vse podatke o navedeni terjatvi in na ta način dopolnil svoje poročilo o premoženjskem stanju. Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti po drugi točki prvega odstavka 402. člena ZFPPIPP zaradi kršitve obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti po prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP.

11. Ker je pa upnik v ugovoru zoper odpust obveznosti navedel še vrsto drugih kršitev na strani dolžnika, ki jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni presojalo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je trditvena podlaga ugovora glede ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP ostala neizčrpana. Sodišče prve stopnje se v ničemer ni opredelilo do pravno odločilnih dejstev v zvezi s kršitvami na strani dolžnika, ki jih je v ugovoru navedel upnik. Tako bi šele pritožbeno sodišče prvič ugotavljalo dejansko stanje v zvezi s prej navedenimi pravno odločilnimi dejstvi, kar pa ni dopustno.

12. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zavzeti stališče še do ostalih ugovornih navedb in o ugovoru zoper odpust obveznosti ponovno odločiti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.