Jedro

Ob ugotovitvi, da svojega dela ni mogel opravljati drugače kot z vzpenjanjem na stranico prikolice in okenski rob silosa, se revizija neuspešno zavzema za ugotovitev tožnikovega prispevka k nastali škodi s trditvami, da tožnik dela ne bi smel opravljati na takšen način oziroma da bi moral tak način dela zaradi nevarnosti odkloniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku odškodnino v znesku 17.943,58 EUR z zamudnimi obrestmi in mu povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem obsodilnem delu spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino znižalo na 12.935,78 EUR, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Odločilo je, da mora tožnik povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka in da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da iz izpovedb prič izhaja, da je imel tožnik na voljo lestev, s katero bi lahko dosegel verigo. Tožnik bi moral uporabiti to lestev. Moral bi jo le ustrezno namestiti in po njej splezati na tako višino, da bi lahko dosegel verigo. Stopanje na nadokensko polico tako ni bilo potrebno. Če bi tožnik delal v skladu s pravili, ki so mu bila znana, do padca ne bi prišlo. Za škodni dogodek je kriv izključno tožnik sam. Če je smatral, da je delo nevarno in da se lahko poškoduje, bi moral tako delo odkloniti. Ne bi ga smel opravljati na način, kakor ga je opravljal. Glede višine prisojene odškodnine meni, da je v skladu s sodno prakso.

Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnika pa obsodi na povračilo stroškov revizijskega postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Nižji sodišči sta ugotovili, da se je tožnik 17.3.1997 poškodoval na delu pri zavarovancu toženke. Pri nalaganju koruze na prikolico mu je spodrsnilo s stranice prikolice in nadokenskega robnika silosa, zaradi česar je padel na betonska tla. Odpiralno-zapiralna potezna veriga izpustne lopute na silosu je bila v času škodnega dogodka kratka in ni bila dosegljiva s tal. Ker je bila dosegljiva le s stopanjem na stranico prikolice in zgornji rob okna silosa, se je moral tožnik tja vzpenjati, da je lahko opravljal svojo delovno dolžnost. Tako urejeno delo pri nakladanju zrnja iz silosov na traktorske prikolice ni bilo v skladu s Pravilnikom o varstvu pri delu podjetja, saj se morajo po tem pravilniku vsa dela v zvezi z nakladanjem vršiti izključno s tal. Položaj, ko je delavec sredi delovnega procesa stal na okenski polici na višini približno 1,6 m od tal, je v nasprotju s tem pravilnikom. Delavcem je bila sicer tedaj na voljo 2 m dolga lestev. Vendar tudi z njo prekratke potezne verige s tal ni bilo mogoče doseči. Naslanjanje te lestve z dna prikolice ali z nasutega zrnja na prikolici do stene silosa pa bi bilo v nasprotju z omenjenim pravilnikom, saj se je prikolica zaradi enakomernejšega razporejanja zrnja med nakladanjem premikala. Lestev je bila namenjena le izjemni potrebi vzpenjanja na prikolico, če prikolica ne bi imela lastne lestve.

7. Revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih trditev, da je imel tožnik na voljo ustrezno lestev, ki bi jo moral uporabiti in da mu za opravljanje dela ni bilo potrebno stopati na stranico prikolice in na okenski rob silosa. Te trditve nasprotujejo prej navedenim dejanskim ugotovitvam nižjih sodišč. Z revizijo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

8. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči pravilno zaključili, da se toženka ni uspela razbremeniti krivdne odgovornost svojega zavarovanca (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) in da tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem kakorkoli prispeval k nastanku škode. Ob ugotoviti, da svojega dela ni mogel opravljati drugače kot z vzpenjanjem na stranico prikolice in okenski rob silosa, se revizija neuspešno zavzema za ugotovitev tožnikovega prispevka k nastali škodi s trditvami, da tožnik dela ne bi smel opravljati na takšen način oziroma da bi moral tak način dela zaradi nevarnosti odkloniti.

9. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP toženkino neutemeljeno revizijo in z njo priglašene revizijske stroške zavrnilo.