13. 12. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud, ki ju je vložil A. B. iz C., ki ga zastopa Odvetniška družba Jernejčič – Krapenc, o. p., d. n. o., Ljubljana, na seji 13. decembra 2007

sklenilo:

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.) in Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.) se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je 20. 4. 2007 vložil ustavno pritožbo zoper sklep pravdnega sodišča o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov iz iste tožbe in zoper dva sklepa Vrhovnega sodišča, s katerima je odločilo o predlogih za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Hkrati je pobudnik vložil pobudo za oceno ustavnosti Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Sodnega reda (v nadaljevanju SR). Pobudnik je 20. 8. 2007 vložil drugo ustavno pritožbo, v kateri je izpodbijal še en sklep Vrhovnega sodišča o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, hkrati pa je vložil novo pobudo za oceno ustavnosti ZS in SR. V pobudah (ki sta vsebinsko skoraj enaki) uveljavlja neskladnost obeh predpisov s pravico do zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave. Navaja, da sta v neskladju z Ustavo, ker ne določata načina določanja članov senatov Vrhovnega sodišča. Pobudnik obširno razlaga, kako se v praksi določa sestava senatov in trdi, da sedanja ureditev ne preprečuje diskrecije predsednika sodišča glede sestave senata niti tega, da sodniki poročevalci na seji sami odločijo o tem, kdo bodo člani senata, kar naj bi omogočalo dajanje prednosti določenim strankam. Pobudnik meni, da je namen drugega odstavka 23. člena Ustave preprečiti naknadno določitev kriterijev za izbiro sodnika, ki bo odločal v posamezni zadevi potem, ko je spor že nastal. Vnaprej določena jasna in določna pravila naj bi morala izključiti diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Pobudnik ocenjuje, da sta ZS in SR v neskladju z Ustavo zaradi protiustavne pravne praznine, ki onemogoča, da bi se v konkretnih zadevah preverjalo, ali je bila spoštovana pravica do zakonitega sodnika.

2.Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče "zagotovi tajnost postopka."

B.

3.Ustavno sodišče je pobudi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Ustavno sodišče je štelo, da pobudnik predlaga t. i. prikritje identitete in je predlogu, ker so iz pobud razvidne okoliščine poseganja v pobudnikovo zasebnost, ugodilo.

4.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudo vloži vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

5.Ustavno sodišče je ustavni pritožbi zavrglo s sklepom št. Up-1540/07 z dne 27. 11. 2007. Ustavni pritožbi sta bili zavrženi, ker izpodbijani sklepi niso posamični akti, s katerimi je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Pobudnik bo šele v primeru zanj neugodne sodne odločbe v pravdi, če bi v njej prišlo do kršitev človekovih pravic, po poprejšnjem izčrpanju pravnih sredstev, hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe izkazoval pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče pobudi zavrglo iz razlogov, navedenih v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05 in U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]V tem sklepu je Ustavno sodišče povedalo, da njegovo stališče pobudnikom ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če ne bo pobudnik svojih pravic uspešno uveljavil že v teh postopkih.