Jedro

Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo štirih petin dolžničinega polovičnega deleža na delu stavbe 1111-3277-8. 2. Zoper to odločitev se pritožuje upnik po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje brez ustrezne obrazložitve in se je ne da preizkusiti. Pravna podlaga, zakaj v izvršbi ne bi bilo mogoče prodajati manj, kot ima dolžnica v lasti, ni navedena. Za tako omejitev ni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nobene podlage. Okrožno sodišče v Ljubljani je v sodbi P 556/2019 z dne 10. 6. 2021 pravnomočno ugotovilo, da znaša delež upnika 60 %, delež dolžnice pa 40 % na celotnem njunem skupnem premoženju. Ni sporno, da predstavlja del stavbe 1111-3277-8 skupno premoženje, tudi če ni bilo v sodbi izrecno zaobjeto. Nobeno premoženje, ki je skupna lastnina upnika in dolžnice, še ni bilo razdeljeno. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je smiselno nasprotovala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim predmetom izvršbe, in sicer prodajo 40 % solastniškega deleža dolžnice na delu stavbe 1111-3277-8 (4/5 njenega 1/2 deleža). Pri tej nepremičnini sta sicer v zemljiški knjigi kot solastnika vpisana upnik in dolžnica, vsak s polovičnim deležem. Predlog za prodajo manjšega solastniškega deleža dolžnice je utemeljeval s tem, da je bilo v postopku pred Okrožnim sodišče v Ljubljani (zadeva P 556/2019) pravnomočno odločeno, da gre upniku 60 %, dolžnici pa 40 % delež na skupnem premoženju. Zatrjuje, da se ta odločitev razteza na vso njuno skupno premoženje, kamor sodi tudi predmetna nepremičnina.

6. Izpodbijani sklep je zmožen preizkusa. Drugačno pritožbeno navajanje ni utemeljeno. S tem povezana procesna kršitev ni podana. Res pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da se prispevki oziroma deleži, ugotovljeni v omenjeni sodbi pravdnega sodišča, ne raztezajo na vso skupno premoženje. Tudi če predmetna nepremičnina (del stavbe 1111-3277-8) v pravdnem postopku ni bila zajeta, velja ugotovitev o deležih za vso premoženje strank (bivših zakoncev), ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja njune zakonske zveze in je obstajalo v času ugotavljanja teh deležev.1 Vendar pa upnik s podanimi navedbami drugačne odločitve ne more doseči. Sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni tudi delitve skupnega premoženja. Predstavlja le ugotovitev, v kakšnih razmerjih sta zakonca prispevala k ustvarjanju tega premoženja. Režim skupnega premoženja preneha šele z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost (dogovor, da postaneta dosedanja skupna lastnika solastnika stvari v sorazmerju z deleži iz skupnega premoženja), ali pa z realno delitvijo (sporazumno ali sodno).2 Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel. Izpodbijana odločitev je zato pravilna, toda iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

7. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (smiselno prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Zakonec, ki uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja, vendar pa bo delež (prispevno razmerje), ki ga bo ugotovilo sodišče, predstavljal delež na vsem premoženju in ne le na posameznih stvareh, ki so predmet konkretnega postopka. Prim. Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič, Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik št. 1-2/2011 in tam citirano sodno prakso. 2 Prim. VSK sklep CDn CDn 16/2020.