Jedro

Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.

Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.

Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.

Izrek

I. Pritožbi udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep glede namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ A. razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede odločitve o začasni namestitvi nasprotnega udeleženca spremeni tako, da se na koncu izreka pika nadomesti z vejico ter doda besedilo: „vendar najdalj do 31. 3. 2020.“, v ostalem pa se pritožba zavrne in se odločitev, da nasprotni udeleženec ostaja v JZ Psihiatrična bolnišnica B, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec namesti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda A v ... (udeleženec) za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje in da ga je zavod dolžan sprejeti ob prvi prosti kapaciteti, do tedaj pa ostaja v JZ Psihiatrična bolnišnica B. (predlagatelj).

2. Pritožujeta se predlagatelj in udeleženec, oba navajata, da uveljavljata vse pritožbene razloge.

3. Predlagatelj povzema mnenje izvedenca, da bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca ni več potrebno, treba mu je le preprečiti dostop do psihoaktivnih snovi in zagotoviti redno uživanje zdravil. Podani so torej vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda v smislu 74. člena v zvezi s 75. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in je pravilna odločitev sodišča, da se nasprotnega udeleženca namesti v SVZ A. Ni pa se mogoče strinjati, da bo do sprejema v SVZ nameščen v psihiatrični bolnišnici. Sodišče zadeve ni obravnavalo dovolj poglobljeno in celovito. Pravne podlage, da sodišče za socialnovarstveni zavod določi olajševalno okoliščino, da je nasprotnega udeleženca dolžan sprejeti šele ob prvi prosti kapaciteti, ni. V psihiatrični bolnišnici ne more biti tudi zato, ker s tem, ko na varovanem oddelku priskrbi kanabis in ga ponuja pacientom, neposredno ogroža njihovo življenje. Na varovanih oddelkih bolnišnice je večina pacientov, ki jim uživanje kanabisa lahko hudo poslabša zdravstveno stanje. Zato ne morejo in ne smejo zaradi drugih pacientov prevzeti takšnega tveganja. Dejansko stanje je nepopolno in zmotno ugotovljeno, zaključki sodišča pa v nasprotju z že izvedenimi dokazi, zlasti mnenjem izvedenca psihiatrične stroke. Socialno varstveni zavod je nasprotnega udeleženca dolžan sprejeti nemudoma, saj je zdravljenje nasprotnega udeleženca v psihiatrični bolnišnici zaključeno.

4. Udeleženec v pritožbi poudarja, da je na varovani oddelek skladno s šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr možen sprejem določene osebe le, če izpolnjuje tudi pogoje za sprejem, ki jih določajo predpis s področja socialnega varstva. Iz sklepa sodišča ni razvidno, da je poleg ostalih pogojev izpolnjen tudi ta pogoj. Sodišče bi moralo preveriti stanje na vseh varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov v Sloveniji. Ker ni, je zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnik je najbolj znan in največji tovrstni zavod v Sloveniji, zato sodišča največkrat k njim nameščajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v varovani oddelek SVZ. Varovani oddelek pri njih je prenapolnjen in v njem je največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. V pogojih prezasedenosti kapacitet, ko se bistveno zoži osebni življenjski prostor teh oseb in so stiki med njimi nujno pogostejši in intenzivnejši, ne morejo več zagotavljati varnosti. Razen tega morajo zagotavljati tudi namestitev na varovanem oddelku za interne potrebe svojih stanovalcev. Trenutno imajo kapacitete na varovanem oddelku zasedene 112,50 %, tako da vsi stanovalci nimajo svoje sobe in sanitarij in jim vsak večer urejajo zasilna ležišča v dnevni sobi. Realizirati pa morajo še en sklep sodišča. Že predlagatelju so posredovali mnenje, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti, ker mu ne morejo zagotoviti najosnovnejših pogojev za bivanje in ker nimajo registriranega opravljanja dejavnosti rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov in tega ne izvajajo, za problematiko drog niso strokovno usposobljeni in nasprotnemu udeležencu ne morejo nuditi ustrezne obravnave. Nasprotni udeleženec je že vključen v Dom C., kjer je v preteklosti že bival v varovanem oddelku. Dolžnost zavoda je, da če ugotovi, da obstajajo razlogi za sprejem na varovani oddelek, to izvede v skladu z zakonskimi določili. Sodišče njihovega mnenja z dne 3. 9. 2019, ki je bilo posredovano predlagatelju, niti ne omenja, čeprav bi moralo biti v spisovni dokumentaciji. Ugotovitve izpodbijanega sklepa glede zasedenosti varovanega oddelka SVZ A. so v nasprotju z dejanskim stanjem, saj nimajo posebne enote D., ampak Center starejših D., kjer pa ni varovanega oddelka. Iz dostopnih dokumentov na strani MDDSZ ne izhaja, kar navaja sodišče. Ves čas so polno zasedeni, večinoma celo prezasedeni. Ob dejstvu, da razpolagajo z minimalnim številom usposobljenega strokovnega kadra za delo na varovanih oddelkih, je tveganje še večje. Še enkrat poudarjajo, da ne izvajajo rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov in nasprotnemu udeležencu ne morejo nuditi ustrezne obravnave, ter da bi z njegovo namestitvijo k njim sodišče hudo ogrozilo zdravje in življenje drugih oseb v zavodu.

5. Pritožba udeleženca je utemeljena, pritožba predlagatelja pa je utemeljena le delno.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

7. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima nasprotni udeleženec shizofreniji podobno duševno motnjo in sindrom odvisnosti od več drog, da ob uživanju drog opusti uživanje nujno potrebnih zdravil, zato mu je treba preprečiti dostop do psihoaktivnih snovi in zagotoviti redno uživanje zdravil, česar samostojno ni sposoben, zato potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, ter da s svojimi odločitvami in vedenjem, zlasti ko je pod vplivom drog, ogroža svoje življenje. Ker je bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca končano, so podani pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora v sklepu določiti, v varovani oddelek katerega socialnovarstvenega zavoda in za koliko časa se oseba namesti (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oz. premeščena (79. člen ZDZdr).

8. Protispisna je ugotovitev izpodbijanega sklepa, da SVZ A. ni podal mnenja v zvezi z namestitvijo nasprotnega udeleženca in nadaljnji zaključek, da namestitvi nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku ni nasprotoval. Udeleženec je pred odločitvijo sodišča podal mnenje glede sprejema nasprotnega udeleženca. Razen z navedbami o prezasedenosti varovanega oddelka, je že v mnenju z dne 3. 9. 2019 opozarjal, da ni registriran za opravljanje dejavnosti rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov in ne izvaja rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov ter ni strokovno usposobljen za problematiko drog, zato nasprotnemu udeležencu ne more nuditi ustrezne obravnave in opozoril, da je nasprotni udeleženec že vključen v Dom C. in je v preteklosti tam že bival v varovanem oddelku ter da je dolžnost zavoda, če ugotovi obstoj razlogov za sprejem v varovani oddelek, da izvede (predlaga) postopek v skladu z določili ZDZdr. Pritožbeno sodišče opozarja, da ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče prijavljeno v SVZ C. Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.

9. Udeleženec v pritožbi pravilno opozarja tudi, da mora sodišče pri določitvi SVZ upoštevati predpise s področja socialnega varstva, in sicer Zakon o socialnem varstvu (ZSV) in podzakonske predpise, ki so sprejeti na podlagi ZSV. Nasprotni udeleženec je oseba s težavami v duševnem zdravju, zato je upravičenec institucionalnega varstva po točki C) 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o normativih1). Storitve za te upravičence izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi. V Sloveniji imajo varovane oddelke štirje socialnovarstveni zavodi. Splošno znano in na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preverljivo dejstvo je, da so vsi štirje varovani oddelki SVZ prezasedeni, izhaja pa to tudi iz mnenj o sprejemu nasprotnega udeleženca v socialnovarstveni zavod, ki so v prilogah spisa.2 Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je večja verjetnost, da se najde prosto mesto v SVZ A. kot drugje, nima podlage v dostopnih podatkih. Posebna enota SVZ A. v D., ki naj bi imela prosta mesta, bi lahko nasprotnega udeleženca sprejela le, če ima varovani oddelek. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, pa bi, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo, moralo. Nasprotni udeleženec mora namreč biti sprejet v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in ne katerokoli enoto socialnovarstvenega zavoda.

10. Ker so vsi varovani oddelki socialnovarstvenih zavodov, v katerih bi bil lahko po višjem sodišču znanih podatkih nameščen nasprotni udeleženec, trenutno prezasedeni in nasprotnemu udeležencu ne morejo zagotoviti niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, bi takojšnja namestitev nasprotnega udeleženca v katerikoli SVZ pomenila poseg v njegovo pravico do varstva osebnega dostojanstva.3 Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj4. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.

11. Kot je ugotovilo Vrhovno sodišče RS v sklepih II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019 bi bilo v primeru, ko je ugotovljeno, da je določeno osebo treba prisilno pridržati v zavodu, ogrožujoče, če bi bila ta oseba ob razveljavitvi odločitve o namestitvi v določen socialnovarstveni zavod izpuščena na prostost (in s tem prepuščena sam sebi), zato je ustavno vzdržna začasna rešitev, da do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane nameščena v bolnišnici. Psihiatrična bolnišnica ima varovani oddelek, kjer mora zagotavljati varnost pacientom v akutni fazi bolezni in je edino logično, da lahko zagotovi primerno varstvo in pogoje tudi za osebe, ki so zdravljenje sicer zaključile, še vedno pa morajo prejemati terapijo in so ogrožujoče. Seveda pa ne bi bilo sprejemljivo, da bi se bolnišnicam redno in za dolgo obdobje nalagalo skrb za osebe, ki bi morale biti nameščene v varovani oddelek SVZ.

12. Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 44/2019 dne 5. 7. 2019, ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi. Ureditev, ki te presoje sodišča ob odreditvi ukrepa odvzema prostosti ne omogoča oz. jo celo preprečuje, ni primerno sredstvo za dosego ustavno dopustnega cilja oz. cilja ukrepa in je zato v neskladju s pravico iz prvega odstavka 19. člena Ustave.5 Ustavno sodišče je zato Vladi naložilo, da brez nepotrebnega odlašanja sprejme nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa.

13. Ker bi morala glede na citirano odločbo Ustavnega sodišča Vlada že sprejeti ustrezne ukrepe (točka 3 izreka odločbe), Državni zbor pa mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti do 5. 4. 2020 (2. točka izreka odločbe Ustavnega sodišča), je višje sodišče odločilo, da je lahko nasprotni udeleženec nameščen pri predlagatelju še najdalj do 31. marca 2020. Zato je pritožbi predlagatelja delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je omejilo čas, ko se lahko ukrep namesto v ustreznem zavodu izvršuje pri predlagatelju (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

14. Ker sodišče prve stopnje zaradi deloma zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo vseh relevantnih okoliščin, je višje sodišče ugodilo pritožbi udeleženca in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o namestitvi nasprotnega udeleženca v SVZ A. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

15. Že pred sprejemom navedene odločbe Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 51/2019 dalo napotke prvostopenjskim sodiščem pri odločanju o tem, kam bo namestilo osebe, ki potrebujejo stalni nadzor in varstvo. Skladno s temi napotki naj sodišče prve stopnje pritegne k sodelovanju vse subjekte, ki mu lahko dajo za odločitev potrebne podatke, vključno z izvršilno vejo oblasti. Ustavno sodišče je v odločbi, objavljeni v Uradnem listu 5. 7. 2019, izvršilni veji oblasti naložilo, da nemudoma sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ. Sodišče prve stopnje naj poizve o sprejetih ukrepih in konkretnih možnostih namestitve nasprotnega udeleženca. Predoči naj okoliščine konkretne zadeve in zahteva opredelitev do rešitve. Ko bo dobilo podatke, bo moralo sodišče prve stopnje nemudoma ponovno odločiti, kam konkretno bo namestilo nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče tega ne more storiti samo, ne da bi v celoti izvotlilo pravico do pritožbe ustanove, v katero bo sodišče namestilo nasprotnega udeleženca po pridobitvi vseh podatkov. Glede na dosedanjih potek postopka z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo kršena pravica do sojenja v razumnem roku.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Uradni list RS, št. 45/2010. 2 Priloge C3, C4 in C 5 v delu spisa, ki je bil prvostopenjskemu sodišču odstopljen iz Okrajnega sodišča v Žalcu. 3 Prim. sklep VS RS II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019. 4 Odločba US RS U-I-477/18. 5 Točka 31 odločbe U-I-477/18.