31. 1. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jurija Eržena, Ljubljana, na seji 31. januarja 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 204. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) in 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in 204. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Člen 17 ZIN naj bi bil v neskladju s 25. členom Ustave, kar utemeljuje s tem, da ne more vložiti pravnega sredstva glede izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja. Za 204. člen ZGO-1 zatrjuje neskladnost z 2. členom Ustave, ker člen ni skladen s 144. členom ZGO-1. Navaja inšpekcijske zadeve, v katerih je nastopal kot inšpekcijski zavezanec oziroma je želel biti stranski udeleženec. Pobudo utemeljuje z okoliščinami v inšpekcijskih nadzorih, ki jih je vodil gradbeni inšpektor, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v postopkih storil napake in da ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja. Vodenje teh postopkov je kasneje prevzel drug gradbeni inšpektor, pobudnik pa zatrjuje tudi nepravilnosti pri predaji oziroma prevzemu teh inšpekcijskih postopkov. Navezuje se na ustavno pritožbo, ki jo je vložil pred pobudo in s katero izpodbija odločitev sodišč v kazenskem postopku, s katero je bil zavržen njegov obtožni predlog zoper obdolženega prvega gradbenega inšpektorja, ker naj bi storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po prvem odstavku 258. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – KZ-1).

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

Izpodbijani 17. člen ZIN, ki določa posebne odgovornosti inšpektorjev, katerih kršitev šteje za hudo kršitev iz delovnega razmerja, ne učinkuje neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov.

Sodni odločbi, ki ju pobudnik izpodbija v ustavni pritožbi št. Up-814/17, s katero utemeljuje pravni interes za vložitev obravnavane pobude, ne temeljita na 17. členu ZIN, ki ga izpodbija s pobudo. Zato morebitna ugoditev pobudi ne more privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Pobudnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa s sklicevanjem na inšpekcijska postopka, v katerih je bil inšpekcijski zavezanec oziroma je želel biti stranski udeleženec, ker se 17. člen ZIN že v temelju sploh ne nanaša na položaj pobudnika kot zavezanca (oziroma stranskega udeleženca) v inšpekcijskem postopku. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti 17. člena ZIN.

Pobudnik izpodbija tudi 204. člen ZGO-1, ki je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, in sicer z uveljavitvijo Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. – GZ). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

Tudi ta izpodbijana določba ni učinkovala neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS.

Ker sodni odločbi, ki ju pobudnik izpodbija v ustavni pritožbi št. Up-814/17, s katero utemeljuje pravni interes za presojo 204. člena ZGO-1, ne temeljita na tej določbi, morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati. Pravnega interesa tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na inšpekcijska postopka, v katerih je bil inšpekcijski zavezanec oziroma je želel biti stranski udeleženec, ker se 204. člen ZGO-1, ki je kot prehodna določba urejal uskladitev izpolnjevanja pogojev urbanističnega inšpektorja za gradbenega inšpektorja (glede na doseženo in zahtevano strokovno izobrazbo ter glede na obdobje opravljanja dela urbanističnega inšpektorja in preostalo delovno dobo do upokojitve), že v temelju sploh ne nanaša na položaj pobudnika kot zavezanca (oziroma stranskega udeleženca) v inšpekcijskem postopku. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti 204. člena ZGO-1.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik