Jedro

Odločba o priznanju dodatka za nego otroka oziroma dodatka za pomoč in postrežbo je po določbah zakona pogoj za zmanjšanje letne davčne osnove za povečano posebno olajšavo.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Davčni urad A. Izpostava B., je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril dohodnino za leto 2005 v znesku 1.103.994 SIT, pri čemer mu je bila na podlagi 108. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06-UPB4 in 69/06- odl. US, v nadaljevanju ZDoh-1) za sina A.A. priznana posebna olajšava v višini 474.900 (osnovna olajšava za prvega otroka) in ne povečana olajšava, ki jo je uveljavljal v dohodninski napovedi (A5).

Ministrstvo za finance je z odločbo št. ... z dne 29. 3. 2007 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. V skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZDoh-1 se rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša: 1. za prvega vzdrževanega otroka 474.900 tolarjev letno; 2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, in za vzdrževanega otroka, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 1.720.800 tolarjev letno. Za uveljavljanje olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (3. odstavek). Po določbi 158. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju: ZDoh-2) pa se, ne glede na 2. točko prvega odstavka 108. člena ZDoh-1, olajšava, določena v tej točki, pri odmeri dohodnine za leti 2005 in 2006 prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne glede na njegovo starost. Tožnik tudi po presoji pritožbenega organa do povečane posebne olajšave za vzdrževanje sina A.A. ni upravičen. Odločb iz 3. odstavka 108. člena ZDoh-1 ali odločbe o priznanju statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb tožnik ni predložil, sam pa izrecno navaja, da navedene pravice z odločbami niso ugotovljene.

Tožnik odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Izjave, da pravice niso ugotovljene z odločbami, ni podal. Nasprotno, predložil je medicinsko dokumentacijo ter odločbo Zavoda za šolstvo, C., Izpostava A., z dne 28. 8. 2006, iz katere je razvidno, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo v šoli in doma. Te dokumentacije organ prve stopnje in pritožbeni organ nista upoštevala, ampak sta otroka samovoljno razvrstila pod oznako, drugačno od tiste, ki jo je navedel v dohodninski napovedi. V upravnem postopku pred izdajo odločbe tožnik ni bil pozvan, da se izjavi o tej (drugačni) razvrstitvi, niti ni bil pozvan, naj svoje navedbe dopolni z ustreznimi dokazili. Gre za kršitev pravil postopka, katere posledica je v napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Zaradi navedenega tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka v višini sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz drugostopne odločbe. Ker tožnik niti v tožbi ne navaja, da je v letu 2005 razpolagal s katero od naštetih odločb, tožena stranka meni, da je izpodbijana odločitev pravilna.

Tožba ni utemeljena.

Ob upoštevanju besedila ZDoh-1, kakršno je veljalo ob izdaji odmerne odločbe oziroma za odmero dohodnine za leto 2005, je odločitev, da se tožniku povečana olajšava za vzdrževanega otroka po 2. točki 1. odstavka 108. člena ne prizna, pravilna. Olajšava iz navedene točke se po izrecni zakonski določbi uveljavlja na podlagi odločbe centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (3. odstavek). Odločba o priznanju dodatka za nego otroka oziroma dodatka za pomoč in postrežbo je po navedenih določbah zakona pogoj za zmanjšanje letne davčne osnove za povečano posebno olajšavo.

Sodišče po pregledu listin, ki se nahajajo v spisu, ugotavlja, da tožena stranka navedbo tožnika, da do sedaj ni uveljavljal pravice do dodatka za nego ali za pomoč in postrežbo, v obrazložitvi svoje odločbe povzame skladno s pritožbenimi navedbami. Predložena medicinska dokumentacija in Odločba Zavoda za šolstvo pravice do dodatka za nego otroka ne dokazujejo. Iz spisa nadalje sledi, da je tožnik prvostopnemu organu dne 30. 5. 2007 predložil odločbo Centra za socialno delo D. z dne 25. 5. 2007, s katero mu je priznan dodatek za nego otroka za čas od 1. 6. 2007 do 31. 10. 2023, ob pogoju, da ima po dopolnjenem 18. letu starosti status dijaka, vajenca oziroma študenta. Da bi mu bila pravica do dodatka za nego otroka priznana z odločbo v letu 2005, tožnik tudi v upravnem sporu ne zatrjuje. Olajšava je, kot že navedeno, pogojena s predložitvijo predpisane odločbe, zato se pravni položaj tožnika, ker k predložitvi dodatnih dokazil ni bil pozvan, po presoji sodišča ni mogel poslabšati.

Ker iz navedenih razlogov tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZIS-1). V zadevi je odločilo brez glavne obravnave skladno s 1. odstavkom 59. člena istega zakona. Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.