Jedro

Med istima pravdnima strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se vodi pred istim sodiščem in v kateri je bila tožba vročena toženi stranki dne 23. 12. 2014. Po določbi tretjega odstavka 189. člena ZPP se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo v tem sporu dne 23. 1. 2015, pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke z dne 23. 1. 2015 zavrglo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi morebitne zmotne uporabe materialnega prava in morebitne bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je tožeča stranka po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 16. 12. 2014 vložila tožbo, ki se vodi pod opr. št. Pd 274/2014. Za vsak slučaj pa je 12. 12. 2014 vložila ugovor zoper izredno odpoved na svet zavoda. Pooblaščenec tožeče stranke je 15. 1. 2015 prejel obvestilo predsednika sveta zavoda, da se je svet seznanil z ugovorom, o njem pa ni odločal. Po tretjem odstavku 56. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije delavec ne more zahtevati varstva pred pristojnim sodiščem, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v zavodu. Tožeča stranka je zato za vsak slučaj v 15 dnevnem roku od poteka 30 dnevnega roka vložila še eno tožbo, ki jo je sodišče zavedlo pod opr. št. Pd 13/2015 in nato izdalo izpodbijani sklep. Gre za vprašanje ali gre za procesno predpostavko v tretjem odstavku 56. člena citirane kolektivne pogodbe ali ne. Tožeča stranka je prepričana, da bi bilo v škodo delavca, če bi sodišče zavzelo stališče, da morajo delavci podajati ugovor v roku 15 dni, saj tretji odstavek 200. člena ZDR-1 določa daljši 30 dnevni rok, kar je v korist delavca. Meni, da gre za pomembno pravno vprašanje glede utemeljenosti uporabe določbe tretjega odstavka 56. člena Kolektivne pogodbe in načela omejitve avtonomije pri sklepanju kolektivnih pogodb po 9. členu ZDR-1. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno. Ker ne prereka obstoja litispendence je pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe po mnenju tožene stranke neutemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti niti relativnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. Pd 274/2014, v kateri je bila tožba vročena toženi stranki 23. 12. 2014. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo tretjega odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v enakem tožbenem zahtevku že začeta pravda, ki se vodi pod opr. št. Pd 274/2014, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do vprašanj, ki jih zastavlja pritožba, saj za zadevo niso odločilnega pomena (360. člen ZPP).

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.