Jedro

Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.

Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.

V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za dostop do informacij javnega značaja – kopij vseh dokumentov upravne zadeve, ki se nanaša na določitev skrbnika njegovi materi A.A. Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), po katerem organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prvostopenjski organ tožniku ni mogel dopustiti tudi delnega dostopa, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prikriti vsebine podatkov, ne da bi s tem organ ogrozil njihovo zaupnost. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V odločbi je med drugim zavzel stališče, da je zagotovo v korist varovanca, da se zavarujejo njegovi osebni podatki, skrbništvo pa ima namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Tožena stranka pa je tudi ugotovila, da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji. Tožnik namreč ne zasleduje interesa javnosti, temveč zgolj navaja, da svojci varovanca ne morejo izvrševati nikakršnega nadzora nad dejanji skrbnika. V konkretnem primeru ima interes za pridobitev osebnih podatkov izključno tožnik.

Tožnik v tožbi navaja, da ni imel možnosti sodelovati v postopku določitve skrbnika, ne strinja se s tem, da je pomota v obrazložitvi prvostopenjske odločbe pri citiranju določila 6. člena ZDIJZ nepomembna, nadalje navaja, da ima tožnik interes zavarovati premoženjske in druge pravice in koristi svoje matere, še posebej iz razloga, ker je zanjo dolžan skrbeti. S postavljeno skrbnico ni v dobrih odnosih. Razen tega gre pri skrbništvu za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca in za podatke, ki so povezani z izvrševanjem skrbništva kot javno pravnega razmerja med organom in skrbnikom. Predlaga, naj sodišče prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi in naj ugodi njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobneje pojasnjuje, da je potrebno glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati učinek erga omnes. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Pojasnjuje, da iz izpodbijane odločbe izhaja, katero določbo je želel organ uporabiti, meni pa tudi, da v navedeni zadevi ne gre za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je v postopek pritegnilo tudi Center za socialno delo B. kot stranko z interesom, ki podrobneje pojasnjuje, da ne držijo navedbe, da tožnik ni imel možnosti sodelovati v postopku postavitve stalnega skrbnika. Zahtevana dokumentacija pa ni informacija javnega značaja, ker se nanaša na osebne podatke varovanke. Naloge, ki jih opravlja skrbnik, pa niso javno pravne naloge, ki bi bile povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 28. 10. 2013 podrobneje pojasnjuje, da je edini, ki stalno in redno obiskuje svojo mamo. Iz navedenega razloga naj se mu omogoči transparentnost in možnost sodelovanja pri odločanju o postavitvi skrbnika.

Stranka z interesom v pripravljalnih vlogah z dne 25. 10. 2013 in 11. 11. 2013 dodatno pojasnjuje, zakaj je njena odločitev in odločitev tožene stranke pravilna ter opozarja na to, da lahko sorodnik varovanca na podlagi 200. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih poda ugovor zoper delo skrbnika oziroma ugovor zoper delo centra za socialno delo, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico vpogledati v spisno dokumentacijo in pridobiti kopije dokumentov skrbniške zadeve.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Prvostopenjska in drugostopenjska odločba temeljita na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po 2. točki 6. člena ZVOP-1 pa je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira. Sodišče ocenjuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko tožniku ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi obeh izpodbijanih odločb, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev odločb prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je bilo pravilno ugotovljeno, se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč, ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.

Glede tožbenih navedb, da ima tožnik interes, da vidi zahtevano dokumentacijo, ker se nanaša na njegovo mamo, za katero je dolžan skrbeti, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih nekdo prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je to, ali zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma bistveno je, da ni podana nobena od izjem iz 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru pa je izjema podana, kot je bilo obrazloženo zgoraj. Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja si je namreč potrebno zamisliti, da je določena informacija, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, kar bi v konkretnem primeru pomenilo, da če bi bilo tožnikovi prošnji ugodeno in se ne bi upoštevalo izjeme, potem to pomeni, da bi lahko spis v zahtevani zadevi vpogledal prav vsak, ki bi to želel, in ne samo tožnik. Torej je bilo pravilno odločeno, da je bila zahteva za dostop zavrnjena, saj gre za varovanje osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Glede tožbene navedbe, da je v obrazložitvi odločbe napisano, da gre za izjemo iz tretjega odstavka 1. točke 6. člena ZDIJZ namesto 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi sodišče meni, da gre za očitno pomoto in je iz celotne odločbe povsem jasno razvidno, da je imel prvostopenjski organ v mislih 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se odstavki posameznega člena delijo na točke in ne točke na odstavke.

V konkretnem primeru pa tudi ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da se dostop ne glede na določbe prvega odstavka do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V konkretnem primeru ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja niti ni javni funkcionar. V navedeni zadevi ni relevantno, zakaj prosilec informacije zahteva, saj bi na podlagi ZDIJZ lahko zahteval informacije kdorkoli, pri čemer pa je potrebno upoštevati izjeme, kot so navedene v 6. členu ZDIJZ, ena od teh izjem pa so tudi osebni podatki. Iz navedenega razloga so nerelevantne vse tiste tožbene navedbe, kjer tožnik precej podrobno pojasnjuje svoj pravni interes za vpogled v zahtevano dokumentacijo. Sodišče pa se tudi ne opredeljuje do navedb strank o tem, ali je imel tožnik možnost sodelovati v postopku postavitve skrbnika, ker nima to nobene povezave s postopkom uveljavljanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

Tožnik je s predlogom za zaslišanje več prič smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker tožnik ni pojasnil, kako bi lahko predlagani dokazi z zaslišanjem prič privedli do drugačne odločitve, sodišče pa je ocenilo, da ti dokazi niso pomembni za odločitev, saj v navedeni zadevi, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, ni bistven interes tožnika za vpogled v zaprošeno dokumentacijo, ampak zgolj to, ali ta dokumentacija izpolnjuje pogoje po ZDIJZ, da bi se jo lahko štelo za informacijo javnega značaja.

Ker je odločitev prvostopenjskega organa in tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II. izreka: Sodišče ni ugodilo zahtevi tožnika za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.