Jedro

Sodišče mora presoditi vse izvedene dokaze in podati o njih oceno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala: - da se razveljavijo pravna dejanja iz devetih pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki, ki so storjena v korist tožene stranke in na podlagi katerih je tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev v višini 5.000.000,00 SIT tako, da nimajo učinka proti stečajni masi.

- da je tožena stranka dolžna plačati v stečajno maso znesek 5.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožeči stranki je naložilo povrniti toženi stranki njene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338 člena ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih konkretnih dejstev in dokazov, ki bi potrjevali zaključek, da so plačila po izpodbijanih pravnih dejanjih potekala sočasno z enakovrednimi dobavami lesa. Pri tem se je zmotno sklicevalo na pričo G., saj iz njene izpovedi izhaja prav nasprotno torej, da je tožeča stranka plačevala toženi stranki dobave lesa z zamudo. Na to kaže tudi dejstvo, da je tožena stranka zaračunavala zamudne obresti. Da je tožeča stranka z izpodbijanimi dejanji plačevala toženi stranki dobave z zamudo, kažejo njene kontne kartice, ki jih sodišče prve stopnje ni ocenilo. Izpodbijana pravna dejanja ne morejo imeti učinkov napram stečajni masi tudi zato, ker tožeča stranka meni, da so nična, saj so bila storjena v nasprotju z določbami 34. in 36. člena Zakona o agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur.l.48/94 s spremembami, v nadaljevanju Zakon o APPNI).

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da ni prišlo do v pritožbi uveljavljane absolutne bistvene kršitva določb pravdnega postopka (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP), saj ima izpodbijana sodba razloge o odločilnih dejstvih, zato jo je bilo mogoče preizkusiti. Drži pa pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Tožeča stranka na podlagi 1. odst. 125. člena ZPPSL izpodbija devet pogodb, ki so po vsebini agignacije, na podlagi katerih je tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev v 100 % obsegu. Nesporno je, da sta pravdni stranki bili v medsebojnih poslovnih odnosih, saj je tožena stranka po dogovoru s tožečo stranko njej dobavljala les za predelavo tudi v letu 1995. V tem postopku je že bilo ugotovljeno, da so izpodbijana dejanja storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, s čemer je izpolnjen prvi od objektivnih pogojev za izpodbijanje pravdnih dejanj iz 1. odst. 125. člena ZPPSL. Dejstvo je tudi, da je tožena stranka z izpodbijanimi dejanji prišla do poplačila svojih terjatev napram tožeči stranki iz naslova dobave lesa v skupni višini 5.000.000,00 SIT. Tožeča stranka je trdila, da je s tem prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja v škodo drugih stečajnih upnikov, kar naj bi imelo za posledico neenakomerno poplačilo stečajnih upnikov, s čemer je izkazovala obstoj drugega objektivnega pogoja iz 1. odst. 125. člena ZPPSL. Tožena stranka se je protivila zahtevku s trditvijo, da je šlo za sočasne izpolnitve, zaradi česar naj ne bi prišlo do zmanjšanja premoženja. Sodišče prve stopnje je pritrdilo navedbam tožene stranke. Pri tem je svoje zaključke oprlo na le oceno izpovedi priče R. in G. Čeprav je tožeča stranka predložila izpisek iz konta (A22), s katerim je dokazovala svoje navedbe, da je bilo z izpodbijanimi dejanji plačanih konkretno 11 računov tožene stranke ter, da pri tem ni šlo za sočasno izpolnitev, sodišče prve stopnje te listine ni ocenilo, niti ni navedlo razlogov, zakaj tega ni storilo.

S tem je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z 8. člena ZPP, ki določa, da odloči sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. S tem pa je storilo bistveno kršitev določb iz 1. odst. 339. člena ZPP, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ker je v postopku na prvi stopnji dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, so tudi materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje preuranjeni. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je zmotno pritožbeno stališče, da so izpodbijana dejanja nična, ker so v nasprotju z določbami Zakona o APPNI. Določbe 34. in 36. člena urejajo plačilni promet preko računov, ki jih vodi Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS. Sklepanje cesijskih pogodb in asignacij, kar predstavljajo izpodbijana pravna dejanja, pa je med subjekti, ki imajo račune pri Agenciji dovoljeno in poteka povsem prosto.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje (1. odst. 354. člen ZPP in 356. člen). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje oceniti izpisek iz konta (A22) in ugotoviti konkretno, kateri računi tožene stranke so bili plačani z izpodbijanimi dejanji in ali je šlo za sočasno izpolnitev (plačilo) z izpolnitvijo tožene stranke (dobavo lesa).