Jedro

Prvega odstavka 362. člena ZKP že pred novelo (Ur. list RS, št. 56/2003) ni možno razlagati tako, da bi bila dovolj obdolženčeva navzočnost pri sami razglasitvi sodbe in da ni potrebno, da bi bil obdolženec navzoč tudi pri podajanju pravnega pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da bi mu že s tem začel teči 8-dnevni rok za napoved pritožbe.

Ker obsojenka ni dobila pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, bi ji sodišče moralo takšen pouk poslati s prepisom izreka sodbe.

Izrek

Zahtevi obsojene S.B. za varstvo zakonitosti se ugodi in se glede obsojene S.B. razveljavi končna odredba o pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 11.9.2002 ter zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Obsojena S.B. in obsojena M.H. sta bili z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru spoznani za krivi kaznivega dejanja goljufije iz 1. odstavka 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Sodišče je obema obsojenima izreklo pogojni obsodbi z določeno kaznijo štirih mesecev zapora ter preizkusno dobo enega leta.

Zoper navedeno sodbo je obsojena S.B. dne 12.12.2002 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavila, da sodba nima pravnega pouka, s čimer ji je bila prekršena pravica obrambe že na glavni obravnavi dne 11.9.2002. Na glavni obravnavi jo je namreč sodnik napodil iz sodne dvorane, pri čemer ji ni bilo rečeno, da mora zunaj še počakati. Zato je odšla domov, dne 2.10.2002 pa je prejela navedeno sodbo, na kateri je žig, da je odločba pravnomočna. Tako se ni mogla pritožiti v rednem pritožbenem postopku, čeprav je to želela storiti. Sodnik je namreč ni poučil, da je potrebna napoved pritožbe. Iz tega razloga obsojenka predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi navedeno pravnomočno sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru na zahtevo z dne 14.1.2003 predlagal, da Vrhovno sodišče vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti šteje kot pravočasno vloženo napoved pritožbe proti izpodbijani sodbi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Iz zapisnika z glavne obravnave na Okrajnem sodišču v Mariboru dne 11.9.2002 je razvidno, da je po javni razglasitvi sodbe sodnik podal kratko obrazložitev sodbe, pri čemer je navzoča obsojena S.B. sodnika motila z nenehnim vpadanjem v besedo, tako da sodnik "tega dejanja v njeni navzočnosti ne more opraviti". Iz zapisnika še sledi, da je sodnik iz teh razlogov obsojeno S.B. napotil iz sodne dvorane, po podani obrazložitvi pa je, hoteč dati opozorila in sporočila v zvezi z dolžnostjo napovedi pritožbe, znova poklical obsojenko, vendar je ugotovil, da je ta sodno zgradbo zapustila. Obsojeni S.B. je bil nato s povratnico poslan izrek sodbe z dodatkom, da nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen ZKP) le-te ni napovedal, zato obrazložitev in pravni pouk nista potrebni (3. odstavek 368. člena ZKP). Iz končnih odredb kazenskega spisa (list.št. 85) je razvidno, da je sodba postala pravnomočna dne 11.9.2002. V 1. odstavku 362. člena ZKP je določeno, da predsednik senata oziroma pred okrajnim sodiščem sodnik pouči upravičenca do pritožbe o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe.

Zakonodajalec je s spremembami in dopolnitvami ZKP (Ur. l. RS, št. 56/2003) zaradi jasnosti uzakonil sodno prakso ter razlago 362. člena ZKP. Z dopolnitvijo 1. odstavka 362. člena ZKP je bilo zato določeno, da se bo štelo, da so se upravičenci do pritožbe odpovedali pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedali; po 3. odstavku istega člena ZKP pa se upravičencu do pritožbe, ki ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe, pošlje prepis izreka sodbe, s poukom iz 1. odstavka tega člena, s tem, da mu rok za napoved pritožbe teče od vročitve prepisa izreka sodbe.

Povsem jasno je, da 1. odstavka 362. člena ZKP že pred novelo ni možno razlagati tako, da bi bila dovolj obdolženčeva navzočnost pri sami razglasitvi sodbe in da ni potrebno, da bi bil obdolženec navzoč tudi pri podajanju pravnega pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da bi mu že s tem začel teči 8-dnevni rok za napoved pritožbe. Potrebno je šteti, da upravičenec do pritožbe ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe tudi v primeru, ko mu pri razglasitvi sodbe ni bil ustno dan tudi pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. V tem primeru bi bila obdolženčeva pravica do napovedi pritožbe odvzeta ali celo izigrana, saj mu na glavni obravnavi ne bi bil dan pravni pouk o predhodni napovedi pritožbe, izrek sodbe pa bi dobil kot pravnomočno sodbo zaradi izteka 8-dnevnega roka za napoved pritožbe.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ravnalo na omenjen način, zato je kršilo določbo 1. in 2. odstavka 368. člena ZKP, saj bi obdolženi S.B. moralo poslati izrek sodbe s poukom iz 1. odstavka 362. člena ZKP. Kot je bilo omenjeno, iz zapisnika z glavne obravnave izhaja, da po razglasitvi sodbe obsojena S.B. ni dobila pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, zato bi ji sodišče moralo takšen pouk poslati s prepisom izreka sodbe.

Vrhovno sodišče je z ugoditvijo zahtevi obsojene S.B. zato razveljavilo končno odredbo o pravnomočnosti sodbe dne 11.9.2001. Sodišče bo moralo obsojeni S.B. ponovno poslati prepis izreka sodbe, ki bo vseboval tudi pouk iz 1. odstavka 362. člena glede dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v 8-dnevnem roku od vročitve prepisa izreka sodbe. S tem bo obsojenki dana pravica do pritožbe, ki ji je bila s kršitvijo 1. in 2. odstavka 368. člena ZKP odvzeta.