Up-175/99

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 111/99 z dne 7. 4. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 355/98 z dne 20. 11. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je kot tožnik v motenjski pravdi sodišču predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče naloži tožencu, da odstrani zid na meji med parcelama tožnika in toženca ter tožencu prepove nadaljnje motenje posesti tožnika. Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom tak predlog pritožnika zavrnilo, Višje sodišče pa je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da sta sodišči z izpodbijanima sklepoma kršili njegove pravice iz 22. in 23. člena Ustave ter 1. člena prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP). Navedene kršitve sta po mnenju pritožnika sodišči storili s tem, da nista presojali, ali ravnanje toženca predstavlja protipravno nasilje, čeprav je pritožnik to izrecno zatrjeval v predlogu za izdajo začasne odredbe in tudi v pritožbi. Posledici takega ravnanja sodišč pa sta nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in neobrazloženi odločbi.

B.

3.Kolikor se pritožnikovi očitki nanašajo na pravilnost odločitev sodišč, ne morejo biti argument za uspešno izpodbijanje sodnih odločb z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne ugotavlja, ali so sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje ter uporabila materialno in procesno pravo. Ustavno sodišče se pri presoji omeji le na morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takih kršitev pa pritožnik ni izkazal.

4.Pritožnikovi očitki o kršitvi pravice do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva, ki naj bi jo sodišči storili s tem, da nista presojali pritožnikove navedbe o protipravnem nasilju tožnika, kot razlogu za izdajo začasne odredbe, niso utemeljeni. Iz pravice do enakega varstva pravic izhaja pravica do izjave v postopku, ki ji ustreza obveznost sodišča, da izjave stranke vzame na znanje ter se do tistih, ki so za odločitev pomembne in niso očitno neutemeljene, opredeli.

Iz obrazložitev izpodbijanih sklepov je razvidno, da sta sodišči upoštevali vse navedbe in okoliščine, ki jih je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi treba upoštevati, ter sta svoji odločitvi tudi ustrezno obrazložili.

Ali je bilo ravnanje toženca, ko je postavil sporni zid, protipravno, bo ugotavljalo sodišče, ko bo odločalo o tem, ali je šlo pri ravnanju toženca za motenje posesti pritožnika, saj je protipravnost ravnanja eden izmed elementov motenja posesti, ni pa zadosten razlog za izdajo začasne odredbe. V čem naj bi se kazalo grozeče nasilje, ki bi ga bilo treba z izdajo začasne odredbe preprečiti, pa kot je sodišče pravilno ugotovilo, pritožnik niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne pojasni. Da pa za izdajo predlagane začasne odredbe ni podan ta razlog, kot tudi ne noben izmed drugih razlogov, ki jih je navajal pritožnik, je sodišče po tem, ko je pretehtalo pritožnikove navedbe in celo opravilo ogled spornega zidu, ugotovilo ter svoje ugotovitve tudi utemeljilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Iz navedenih razlogov tudi Višjemu sodišču ni mogoče očitati zatrjevanih kršitev ustavnih pravic zaradi sklicevanja na obrazložitev prvostopenjskega sodišča.

Pravilnosti odločitev sodišč kot že rečeno Ustavno sodišče ne more presojati. Odločitvama sodišč ni mogoče očitati arbitrarnosti, sodišči pri odločanju tudi nista zavzeli kakšnega stališča, ki bi bilo sporno z vidika pritožnikove pravice do zasebne lastnine.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude