Jedro

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je 17. 10. 2014 vložil predlog za izvršbo in da bi moralo sodišče samo ugotoviti ali vsaj pozvati upnika, naj odgovori, ali je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova. Pojasnjuje, da je vložil izvršbo na podlagi posojilne pogodbe, ki pa ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, temveč gre zgolj za listino, ki kot taka ne vsebuje neposredne izvršljivosti, gre pa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Meni, da mora imeti sodišče tudi kreativno oziroma fleksibilno vlogo in bi lahko pozvalo upnika, da se izjasni, ali gre za vloženo izvršbo na podlagi verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova. Zagotovo bi navedel, naj se predlog smatra kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče zagotovo lahko izdalo pozitiven sklep o izvršbi. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršba dovoli, podrejeno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče samo ugotoviti ali vsaj pozvati upnika, naj odgovori, ali je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova. Upnik je namreč v predlogu za izvršbo izrecno navedel, da ga vlaga na podlagi izvršilnega naslova, na drugi strani predloga pa je nato še v posebnem odstavku pojasnil, da je navedeni izvršljiv notarski zapis skladno z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov. Prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sicer določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, vendar to velja za vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Sodišče torej ima pravno podlago za pozivanje vložnika na popravo ali dopolnitev vloge, vendar take, ki je formalno pomanjkljiva, kar pa upnikov predlog za izvršbo ni bil, saj je bil vložen skladno z določbo 40. člena ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o njem vsebinsko odločilo.

6. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče po tem, ko bi se upnik po pozivu izjasnil, naj se predlog smatra kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko izdalo pozitiven sklep o izvršbi. Kot rečeno je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato tudi ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta se namreč nanaša na situacijo, ko je predlog za izvršbo nesklepčen in je nesklepčnost mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru iste zahteve oziroma istega predloga upnika. V situaciji, ko predlog za izvršbo ne vsebuje ustrezne zahteve, v konkretnem primeru zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, pa sodišče takšen predlog zavrne, ne da bi upniku določilo rok za odpravo nesklepčnosti (prim. četrti odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Glede na vse navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko upnika ni pozivalo k izjasnitvi, na podlagi česa je vložil predlog za izvršbo, ni kršilo nobene zakonske določbe. Ker je bila odločitev o upnikovem predlogu za izvršbo pravilna, pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).