Jedro

Obresti kot postranska terjatev se ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, tudi če tožnik v tožbi za čas od zapadlosti do vložitve tožbe že izračuna njihovo višino in poleg glavne terjatve iztožuje že izračunan znesek zamudnih obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep o stroških sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V gornji pravdni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožeči stranki znesek 190.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1999 dalje do plačila, znesek 98.082,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.1999 dalje do plačila in znesek 38.781,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 15 dneh.

Zoper odločbo o stroških se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu in v pritožbi zatrjuje, da se pritožuje samo kolikor sodišče prve stopnje tožeči stranki ni priznalo za sestavo tožbe 300 točk. Pri odmeri odvetniških točk bi po mnenju tožeče stranke moralo sodišče upoštevati vrednost spora 288.082,20 SIT in ne le 190.000,00 SIT, saj je obresti tožeča stranka uveljavljala kot glavni zahtevek, nanje pa še takoimenovane procesne obresti. Predlaga spremembo stroškovne odločbe in uveljavlja pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je vrednost spornega predmeta, od katere je odmerilo stroške, ugotovilo v znesku 190.000,00 SIT in ni sledilo vrednosti, ki jo je v tožbi navedla tožnica, ko je prištela k glavnici še znesek zamudnih obresti, ki jih je izračunala za čas zamude do vložitve tožbe. Tako ugotovljena vrednost je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna, saj tudi če tožeča stranka zamudne obresti za čas do vložitve tožbe izračuna, so to še vedno zamudne obresti, torej postranska terjatev in ne glavna. Glavna terjatev bi bile le, če bi se tožbeni zahtevek skrčil samo na to postransko terjatev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno po 2. odst. 39. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločilo, da se ugotavlja vrednost spornega predmeta le po vrednosti glavnega zahtevka. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo stroškovno odločbo sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).