Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Del podrednega zahtevka je zavrglo (II. točka izreka). V preostalem delu je podrednemu zahtevku ugodilo in odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 25.050,00 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi. Toženkin predlog za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo (IV. točka izreka)

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: − Ali je sodišče v okviru materialnega in procesnega vodstva dolžno seznaniti stranke s svojim materialno pravnim naziranjem in jih v zvezi s takšnim stališčem pozvati na podajo ustrezne trditvene podlage in predlaganja dokazov zanje? − Kakšne so pravne posledice nesprejema dokaznega sklepa o neizvedenih dokaznih predlogih in kakšne so pravne posledice opustitve obrazložitve neizvedbe oziroma zavrnitve dokazov v sodbi? − Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, ki je potrdilo, da prvostopno sodišče ostalih dokaznih predlogov ni zavrnilo in da zavrnitve tudi ni obrazložilo, s čimer je kršilo drugi odstavek 287. člena ZPP, vendar pa je zaključilo, da je takšna kršitev ostala brez posledic za pravilno odločitev zato, ker v pritožbi ni bilo izrecno navedeno, katero dejstvo zaradi takšnega ravnanja ni bilo ugotovljeno pravilno in zato, ker po oceni pritožbenega sodišča zavrnjenih dokazov ni bilo potrebno izvajati? − Ali je v primeru, ko prvostopno sodišče ne obrazloži zavrnitve dokaznih predlogov, kar je izrecen pritožbeni očitek, dopustno da pritožbeno sodišče samo ugotavlja in pojasnjuje, zakaj prvostopno sodišče ni izvedlo določenih predlaganih dokazov? − Ali sodišče lahko konča glavno obravnavo pred potekom roka za odgovor na navedbe nasprotne stranke, ki ga je stranki podelilo s sklepom in ali takšno ravnanje predstavlja kršitev pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave RS? − Ali je sodišče z neopredeljenostjo in popolnim spregledom nekaterih pritožbenih navedb kršilo minimalne standarde obrazloženosti odločitve sodišča druge stopnje (zlasti glede pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče na prvem naroku toženi stranki vročilo pripravljalno vlogo s prilogami in ji s sklepom podelilo 8-dnevni rok za odgovor na te navedbe, nato pa je zgolj vpogledalo v dokazne listine in glavno obravnavo končalo, kljub temu, da je imela tožena stranka še vedno odprt rok za odgovor na vlogo tožeče stranke, s čimer je kršilo njeno pravico do izjave; da se ni opredelilo do vprašanja vpliva zavrženega dela nedenarnega dela podrednega zahtevka, ipd.)? − Ali je sodišče dolžno zaslišati stranko, katere zaslišanje je bilo izrecno predlagano in je tudi prisotna na (edinem) naroku, dokazni predlog za zaslišanje stranke pa do zaključka naroka ni bil zavrnjen in ali takšno ravnanje sodišča predstavlja kršitev pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave RS? − Kako se vrednoti uspeh v postopku, na katerega je vezano povračilo stroškov postopka, v primeru, ko je primarni tožbeni zahtevek na razveljavitev notarskega zapisa pogodbe, učinkov te pogodbe in vpisov v sodni register v celoti zavrnjen, ugotovitveni del podrednega zahtevka zavržen, dajatvenemu delu podrednega zahtevka pa je ugodeno? Ali je v takšnem primeru mogoče šteti, da je tožeča stranka z zahtevkom v celoti uspela in zato toženi stranki naložiti povračilo vseh stroškov postopka?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.