Jedro

Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na plačilo zneska 7.099,63 EUR in odločilo, da mora toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 995,36 EUR.

2. Zoper odločitev o stroških postopka vlaga pritožbo toženka. Opozarja, da se skupno število točk po posameznih postavkah ne ujema s seštevkom posameznih postavk. Sodišče ji iz neznanega razloga ni priznalo sestave druge in tretje pripravljalne vloge, saj naj bi bila nagrada za opravo teh dejanj zajeta že pri znanih postavkah. Tega ni obrazložilo. Tožencu bi skupno pripadalo 1950 odvetniških točk ter 29,50 točk za materialne stroške, prav tako pa strošek kopiranja listin iz spisa Okrajnega sodišča v Žalcu v višini 11,20 EUR. Razlika nepriznanih, a nastalih stroškov znaša 124,32 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži pritožbena navedba, da se obrazložitev glede odvetniških točk, ki jih je toženki priznalo sodišče, ne ujema s skupnim številom priznanih odvetniških točk, vendar je razlika v korist toženke. Sodišče je očitno napravilo napako, ko je navedlo, da je za sestavo prve pripravljalne vloge toženki priznalo 300 točk, saj po zaznamku na stroškovniku izhaja, da ji je priznalo 400, za drugo pripravljalno vlogo pa 300 točk. Skupni seštevek točk, ki jih je sodišče priznalo, znaša 1750 točk, kar je za 200 točk manj, kot je seštevek točk, na katerega se sklicuje pritožnica. Vendar sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.

5. Po določilu tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife lahko odvetnik materialne izdatke, med katere sodi tudi strošek fotokopiranja, obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še v 1% od presežka nad 1000 točk. V obravnavani zadevi je odvetnik obračunal materialne stroške v pavšalnih odstotkih, pri čemer je njihov izračun nekoliko presegal znesek, do katerega bi bil upravičen glede na predloženi račun za fotokopiranje. Sodišče prve stopnje je zato toženki pravilno priznalo zgolj pavšalno obračunane materialne stroške, saj ti že vsebujejo strošek fotokopiranja, ki ga ni mogoče priznati še dodatno.

6. Glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.