Javnost registra plovil

Datum

24.02.2025

Številka

07121-1/2025/234

Kategorije

Razno, Svetovni splet, Zbirke osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 30. 1. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede skladnosti Registra plovil v aplikaciji eUprava z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pojasnjujete, da se vam zdi neprimerno, da lahko vsakdo vidi ime in priimek, naslov stalnega bivanja lastnika plovil ter podatke plovila. Da so ti podatki javno dostopni se vam zdi nenavadno, če ne celo nevarno za posameznika, saj menite, da predstavlja tveganje zlorabe teh podatkov. Zaprošate za mnenje IP.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Informatiziran dostop do plovil v aplikaciji eUprave je zakonsko utemeljen na določbah Pomorskega zakonika. Upravljavec mora omogočiti javni dostop do podatkov iz glavne knjige ladijskega registra (vključno z vpisnikom čolnov). Javnost podatkov določa 208. člen Pomorskega zakonika, podrobneje pa vpisnik čolnov ureja Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah.

Obrazložitev

Obdelava osebnih podatkov je skladno s Splošno uredbo dopustna tudi, ko je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo Splošne uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točko c), tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave (drugi odstavek 6. člena Splošne uredbe). Podlaga za obdelavo iz točke c) prvega odstavka je določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Podrobnejša ureditev v slovenski zakonodaji v smislu drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe za javni sektor izhaja iz 6. člena ZVOP-2, po katerem je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti iz točke c) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (tretji odstavek).

Področna zakonodajna ureditev v zvezi z javnostjo podatkov plovil izhaja iz Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 –ZNOrg, 31/18 – ZPVZRZECEP, 18/21, 21/21 – popr. in 76/23; PZ). Skladno s prvim odstavkom 208. člena PZ je slovenski ladijski register (register) javna knjiga. Vanj se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona (prvi odstavek 207. člena PZ). Register vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (drugi odstavek 207. člena ZP). Register je sestavljen iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Po definicijah iz 3. člena PZ: ladja, razen vojaške ladje, pomeni plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več; čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov; plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja). Glede vpisnika čolnov velja dodati, da morajo biti v vpisnik čolnov vpisani vsi čolni, razen: (i) čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu; (ii) športnega veslaškega čolna, kajaka ali podobnega plovila; (iii) čolna, krajšega od 3 metrov, razen če ima motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW (prvi odstavek 217. člena PZ). Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Register se lahko vodi kot elektronska zbirka podatkov. Register se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povezuje s Poslovnim registrom Slovenije in registrom frekvenc za radijska dovoljenja, za prevzem naslednjih podatkov: matična številka, sedež, klicni znak in številka MMSI. Iz navedenega po mnenju IP izhaja, da so lahko javni le podatki iz glavne knjige, ne pa tudi dokumenti iz zbirke listin.

PZ v členih 213 – 216 natančneje določa katere podatke se vodi v glavni knjigi v vpisniku ladij. Ureditev za vodenje vpisnika ladij se po 207. členu PZ smiselno uporablja tudi za čolne, kar mora s podzakonskim aktom podrobneje urediti minister. Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov (list A, list B in list C), kamor se vpisujejo naslednji podatki:

1.V list A se vpisujejo podatki o identiteti ladje oziroma ladje v gradnji ter njene osnovne tehnične značilnosti (214. člen PZ).

2.V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki. V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona. V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika (215. člen PZ).

3.V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe in druge opombe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list (216. člen PZ).

Vodenje vpisnika čolnov podrobneje določa Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08, 3/10 in 6/18), ki v 6. členu prav tako določa, da vpisnik čolnov sestavljata glavna knjiga (sestavljena iz vložkov - list A, list B in list C) in zbirka listin. Po tem členu se glavna knjiga lahko vodi tudi kot računalniška baza podatkov. Po 8. členu tega pravilnika se v glavno knjigo vpisnika čolnov poleg sedeža uprave, njene izpostave oziroma upravne enote, kjer je čoln vpisan, vpišejo:

1.V list A: označba in morebitno ime čolna, vrsta in model čolna, kraj in leto gradnje ter graditelj, številka trupa, material, iz katerega je čoln zgrajen, barva čolna, dolžina in širina čolna, bruto tonaža za ribiške čolne, vrsta pogona, vrsta, znamka, model, številka in moč motorja, vrsta goriva, leto izdelave motorja, nosilnost čolna, število oseb in količina tovora, ki se sme prevažati, namembnost, najmanjše število članov posadke, ki je potrebno za varno plovbo in njihova usposobljenost, datum vpisa in številka vpisa, območje plovbe, datum pregleda, s katerim je ugotovljena sposobnost čolna za plovbo in veljavnost dovoljenja za plovbo.

2.V list B: podatki o lastniku čolna: osebno ime in naslov oziroma naziv in sedež, EMŠO oziroma matična številka, davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, in davčna številka pravne osebe, ter omejitve glede prostega razpolaganja s čolnom.

3.V list C: stvarne pravice, s katerimi je obremenjen čoln, ter na teh pravicah pridobljene pravice, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja s čolnom, prepovedi obremenitve in odtujitve ter druge opombe.

Iz navedenega sledi, da zakonodaja nalaga upravljavcu, da mora omogočiti javni dostop do podatkov iz glavne knjige registra (vključno z vpisnikom čolnov). Javnost podatkov temelji na omenjenih določbah PZ, podrobneje pa je vpisnik čolnov urejen v Pravilniku o čolnih in plavajočih napravah. Če menite, da obstaja preveliko tveganje za zlorabo javno dostopnih podatkov, lahko podate pobudo za spremembo zakonodaje.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka